Šakal naj bo ponovno zaščitena vrsta
Do pred kratkim je bil zlati šakal v Sloveniji zaščitena vrsta, zdaj pa so ga na hitro razglasili za lovno vrsto. Zaskrbljenost zaradi njihovega vedno večjega števila je razumljiva, ne smemo pa pozabiti, da odstrel po dozdajšnjih izkušnjah ni dolgoročna rešitev. Po odstrelu različnih živalskih vrst se pogosto zgodijo naslednje stvari:
- preživele živali se pospešeno množijo (njihovo število je kmalu enako ali večje kot prej);
- na območje se priselijo drugi pripadniki iste ali podobne vrste (število je spet enako ali večje kot prej, včasih prinesejo nove bolezni);
- preživele živali zaradi slabih izkušenj več napadajo ljudi;
- prepozno se zavemo, kako pomembno vlogo so imele določene živali; šakali, na primer, pojedo veliko mrhovine in s tem zavirajo širjenje nalezljivih bolezni, s plenjenjem pa zavarujejo posevke in gozdove.
Prihod šakalov v te kraje je posledica redčenja volkov, saj so prej ti zapolnjevali ekološko nišo, ki jo zdaj zapolnjujejo šakali. Torej je že njihova prisotnost dokaz, da ubijanje ali izganjanje ni rešitev. Če teh zveri ne bo več, bodo mogoče prišle nove.
Šakali živijo v družinah, podobnih človeškim, in sklepajo zavezništva tudi z živalmi zunaj svoje družine. So torej čuteča bitja in to moramo upoštevati tudi pri reševanju težav z njimi. Z odstranjevanjem odpadkov bi se njihovo število zmanjšalo, iz človeških naselij pa jih je mogoče učinkovito preganjati s pomočjo psov. Učinkovite in etične rešitve ne vključujejo ubijanja.
Dita Škalič Stopite v stik z avtorjem peticije