TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

Kontaktirajte avtorja peticije

AAG NE PODPIRA PODPISA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA CETA!

2016-10-17 11:10

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN" | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS: 051 311 450 ali po email: alpeadriagreen1@gmail.com

Državnemu Zboru Republike Slovenije in Poslanskim skupinam Državnega Zbora Republike Slovenije

Zadeva: AAG NE PODPIRA PODPISA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA CETA!

Trgovinski sporazum med EU in Kanado CETA, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države Slovenije in med drugim tudi pogreb upravljanja z naravnimi viri in javnih storitev. Sporazum je eden izmed najhujših strupov demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti. Naj kot primer navedemo, da v Sloveniji  že sedaj tujci upravljajo preko koncesij z veliko vodnih virov, ko se bodo te iztekle bode kooperacije enostavno tožile državo Slovenijo, saj jim bo CETA in drugi trgovinski sporazumi to omogočali. Tožbe lahko trajajo desetletja vse dokler jim ne bo uspelo spremeniti zakonodajo držav, ki bo v prid kooperacijam. CETA bo vedno predstavljala odvisno od trenutne politične volje grožnjo v državi, da uveljavi  gensko tehnologijo na naših poljih in da ne bo preprečevala onesnaženja naše pitne vode, zraka in zemlje, ki jo bi povzročile umazane tehnologije, saj ima tudi Kanada interes, da se “znebi” umazanih tehnologij. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da Ministrstvo za Okolje in Prostor pospešeno predlaga uredbe, ki bi omogočila delovanje teh umazanih tehnologij (od uredbe, da bodo okoljevarstvena dovoljenja veljala večno, do uredbe, ki zvišuje koncentracije strupenih snovi v tleh).   

 

 

CETA in drugi trgovinski sporazumi imajo cilj vrniti kapitalizem, ki je bil prej v vojni s komunizmom, sedaj pa je v vojni z državami in državljani, en  odstotek najbogatejših je v vojni z 99 odstotki državljanov!

Cilj multinacionalk: vrnitev v čisti kapitalizem 19. stoletja na sodoben kitajski način. Neoliberalci  so s kontrarevolucijo proti socialni državi začeli nasilno spreminjati EU. Socialna država in javni sektor sta danes lovišče kapitala, edini možni trg, ki je še preostal. Kapital nima več kam, zato ima za cilj privatizacijo vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti: od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od inženiringa do gradbeništva, od pošte do železnic, od cest in luk do letališč, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je med drugim tudi vsebina tajnega sporazuma CETA in ostalih trgovinskih sporazumov. Slovenija deluje kot država, ki je izgubila vojno. Naša oblast  sodeluje na pogajanjih CETA in ostalih trgovinskih sporazumih, torej je zarila nož v hrbet »svojim« državljanom. Sprašujemo parlamentarce, kdo nas predstavlja v pogajanjih za te sporazume in kdo je te ljudi brez soglasja parlamenta poslal v Ženevo in Bruselj?

Pobudnike sporazuma CETA  povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uničil predvsem  javne storitve in skupno dobro državljanov, delavcev, kmetov, uporabnikov storitev in okolja. Trgovinski sporazumi so zgolj podla prevara na način, da se s trgovinskimi sporazumi uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi viri.

Med drugimi so pobudniki tudi vplivne organizacije lobistov multinacionalk, torej so političen projekt treh lobističnih skupin.  Njihova zamisel temelji na »zdravem jedru« držav, ki bi kasneje s političnimi in finančnimi pritiski prisilile preostale države k podpisu sporazuma. To je pot k neofevdalnemu redu in novodobnemu tlačanstvu!

Ali se vlada ni ničesar naučila iz finančne krize leta 2008 in kraj družbenega premoženja s strani “tajkunov”? Namesto da bi uvedla strožji nadzor finančnih trgov, sedaj podpira pohlep korporacij po razprodaji predvsem naravnih virov in javnih storitev. Namesto da bi stopila v bran interesov državljanov, se udeležuje tajnih in nedemokratičnih pogajanj, ki bodo izničila pravice dostopa ljudi do naravnih virov in javnih storitev ter omogočila razprodajo skupnih dobrin in naravnih virov. To je grob napad na javni interes S to potezo je prevarala državljane, delavce in lokalne skupnosti.

V Alpe Adria Green  opozarjamo, da bodo sporazumi povzročili ekonomsko, socialno in okoljsko katastrofo in da je Vlada RS sprejela odločitev proti lastnemu ljudstvu, ko je potrdila sporazum CETA. Obravnava naravnih virov in javnih storitev kot blaga na trgu prinaša temeljno spremembo same koncepcije teh storitev. To je škandal. Kdo bi v demokratični državi na demokratičen način sprejel odločitve proti lastnemu ljudstvu in hkrati zvezal roke pri upravljanju z naravnimi viri in javnimi storitvami  prihodnjim vladam? Trajni prisilni jopič privatizacije je namenjen tudi vsem novonastalim javnim storitvam, ki jih danes niti ne poznamo.  Vsekakor je eden izmed vrhuncev sporazumov, da bo lahko korporacija tožila državo izven običajne jurisdikcije, če bo ta kakorkoli ogrožala njene pravice do neomejene privatizacije javnih storitev in razprodaje naravnih virov. Drža države naj bi bila zgolj »kompetitivno nevtralna«.

Javne storitve in ohranitev naravnih virov za naslednje generacije so vitalnega pomena za skupnost in  jih ne smemo prepustiti korporacijam.

Sporazum  CETA je pred podpisom. Podpis tega sporazuma pa bo na široko odprl vrata zaključku pogajanj za podpis sporazumov TISA in TTIP. Ne pozabimo, da je vlada že potrdila pristop k sporazumu CETA! En sam dvig rok nespametnih poslancev ZA v Državnem Zboru RS bo uničil prihodnost državljanov Slovenije predvsem pa prihodnost NAŠIH OTROK, zato v AAG zahtevamo, da naj o tem sporazumu odločimo državljanke in državljani na REFERENDUMU!

Predsednik Alpe Adria Green:                                                    Jesenice: 17.10.2016

Vojko Bernard

 

Poslano po e-pošti

- Predsednik DZ RS

- Poslanske skupine DZ RS

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (6)

Vlada RS za ta sklep ni upoštevala mnenje koalicije nevladnih organizacij

2016-10-14 10:35

Pogreb demokracije!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (8)

Razkrili tajne dokumente s pogajanj o mednarodnem trgovinskem sporazumu–TISA

2016-09-20 14:34

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN" | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS: 051 311 450 ali po email: alpeadriagreen1@gmail.com

Na Nizozemskem je NVO danes razkrila tekste iz pogajanj o sporazumu Tisa, ki naj bi uredil trgovanje s storitvami med 51 državami. Objavili so tudi analizo delov teh dokumentov, ki po njihovem mnenju kaže na to, da bi lahko sporazum ogrozil podnebne ukrepe v skladu s pariškim podnebnim sporazumom.

“Nove objave dokumentov o tajnih pogajanjih med drugim prinašajo prilogo o energetiki, ki vzbuja velike skrbi. Čeprav javnost tega ni zaznala, bi bil lahko sporazum oblikovan do konca leta. Pogajanja so tajna, nekateri danes objavljeni dokumenti pa ne bi smeli biti objavljeni še pet let po sklenitvi sporazuma,”  so zapisali

Današnja objava dokumentov še bolj razburja v luči prav tako tajnih pogajanj EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu (TTIP). Vodja kampanje proti TTIP pri nizozemskem Greenpeaceu Susan Cohen Jehoram je ocenila, da Tisa, tako kot drugi trgovinski sporazumi, vključuje mehanizme, ki bodo med drugim lahko preprečili implementacijo ukrepov, dogovorjenih v pariškem podnebnem sporazumu.

Analiza danes razkritih dokumentov po mnenju okoljevarstvenikov med drugim kaže, da bi sprejetje sporazuma Tisa vodilo v večjo uporabo fosilnih goriv, čeprav bi se morala ta v skladu s pariškim podnebnim dogovorom zmanjševati.

Zato v okoljevarstveni organizaciji zahtevajo, da se nemudoma prekinejo pogajanja o Tisi in TTIP, prav tako pa pozivajo k zavrnitvi sklenitve dogovora o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Kanado, imenovanem Ceta.

“Nedopustno je, da pogajanja o tako pomembnih sporazumih potekajo v tajnosti, brez vednosti državljanov. Namesto da varstvo okolja opuščamo v dobro korporacij, bi morali prostotrgovinski sporazumi v ospredje postavljati klimatske spremembe in transparentnost,” so zapisali.

Tisa je mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami, ki predvideva liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila. Pri tem se odpira predvsem vprašanje liberalizacije naravnih virov, kot je pitna voda.

Pokrivala naj bi celoten spekter storitev, izključene so zgolj storitve, ki so v pristojnosti nacionalnih vlad, kot so sodstvo, policija in obramba ter pravice v letalskem prometu.

Evropska komisija med prednostmi sporazuma navaja dodatno spodbujanje rasti v izvozu storitev, posledično pa višjo gospodarska rast in nova delovna mesta.

V pogajanjih o Tisi sodeluje 23 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO); ob EU še Avstralija, Kanada, Čile, Tajvan, Kolumbija, Kostarika, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Liechtenstein, Mauritius, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Panama, Peru, Švica, Turčija in ZDA, na spletni strani navaja Evropska komisija.

Pogajanja so sicer odprta za vse članice WTO, ki si želijo liberalizacije na področju storitev. Za sodelovanje v pogovorih je zaprosila Kitajska, EU pa to prošnjo podpira.

Pogajanja o sporazumu so se začela marca 2013, v imenu članic EU pa se zanje pogaja Evropska komisija. Kljub temu, da so pogajanja tajna, pa EU v želji po večji transparentnosti objavlja svoja pogajalska izhodišča in poročila o pogajanjih.

Julija so pogajalci opravili 19. krog pogajanj, pogovori pa po ocenah Bruslja dobro napredujejo. Države si niso postavile roka, do kdaj naj bi sporazum sklenile.

V AAG smo proti temu sporazumu 25.septembra 2014 objavili peticijo:

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije),

To peticijo še vedno lahko podpišete, saj tega sporazuma, še ni obravnaval Državi Zbor RS.

 

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (1)

NE V NAŠEM IMENU! - ZAUSTAVIMO SPORAZUM CETA -

2016-09-13 07:01
Po letih pogajanj za tesno zaprtimi vrati je napočil odločilni trenutek: Vlada in Državni zbor bosta v septembru odločala o usodi sporazuma CETA.

Potiho in daleč od oči javnosti se je CETA - TTIP v kanadski preobleki - znašla na mizah naših politikov. Evropska komisija zdaj zahteva, da članice EU hitro in brez razprave sprejmejo sporazum CETA, ki korporacijam daje pravico, da tožijo našo državo in krojijo našo prihodnost glede na lastne dobičkarske želje.

ODLOČNO NASPROTUJEMO kakršnemukoli sporazumu, ki postavlja pravico korporacij do dobička nad naše pravice do zdrave in varne hrane, čistega okolja in socialne varnosti.

Skupaj bomo pred Državnim zborom zahtevali, da naši poslanci zastopajo naše interese in zavrnejo sporazum CETA.

PRIDRUŽI SE NAM!
Ljubljana - Prešernov trg, 15.9. 2016, ob 16:00
 
 
 

Koalicijo sestavljajo:

  • Protestival
  • SKO – Skupina kazenska ovadba
  • Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  • Piratska stranka Slovenije
  • Iskra
  • Gibanje 29. oktober
  • Solidarnost
  • Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  • Focus, društvo za sonaraven razvoj
  • Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
  • Ekologi brez meja
  • Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
  • ZSSS – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
  • Humanitas – Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti
  • Terra Vera – Društvo za trajnostni razvoj
  • Združena levica: DSD, IDS, TRS in 4. skupina – civilnodružbena gibanja in posamezniki
  • Puntarji, gibanje za aktivno državljanstvo
  • Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonenja
  • Antimobing Slovenija
  • Deep Geen Resistance Slovenia
  • Sinteza – Gibanje za družbeno prenovo
  • Mreža za neposredno demokracijo
  • SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
  • Skupina fakofTTIP, Maribor
​Povezava:​
--http://kpts.si/
 

13.12.2015 smo poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS ( VSEM POSLANSKIM SKUPINAM), Državnemu Svetu RS, Predsedniku države RS, Varuhu za človekove pravice, Evropski Komisiji, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu svetu zahtevo, da Slovenija ne podpiše tega sporazuma.Odposlali Peticijo "TISA - NE HVALA"

OD POSLANSKIH SKUPIN DZ NISMO DO DANES PRIJELI NITI ENEGA ODGOVORA, NITI OD ZDRUŽENE LEVICE, KI SE VERJETNO ZARADI NABIRANJA POLITIČNIH TOČK ŽELI SEDAJ PRIKLJUČITI KOALICIJI IN SE PRIDRUŽITI PROTESTU PROTI SPORAZUMU CETA!


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (4)

Vojna za pitno vodo tudi v Sloveniji.

2016-03-22 09:41

V primeru privatizacije bo cena vode narasla za 300%

Predstavljajte si, da se cena pitne vode dvigne za 300%, da je voda, če sploh priteče iz pipe, močno klorirana, da vam prepovedo uporabo vodnjaka in da ne smete zajemati deževnice.

To bi se zgodilo, če dopustimo privatizacijo vodnih virov. Ali boste spet gledali stran?

Ta čas je tudi v slovenske medije počasi pricurljala novica o nameri Evropske komisije za privatizacijo vodnih virov. Zasnovana je bila že lansko leto kot predlog direktive, ki naj bi jo z podpisom medatlanskih sporazumov sprejel Evropski parlament. »Liberalizacija« oskrbe s pitno vodo je bila skrita kot »razvoj in modernizacija« javnih storitev in zavita v običajno leporečje o »krepitvi evropskega notranjega trga, spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.« Ob teh nesramno žaljivih lažeh ni ostalo skrito, da gre za načrtno voden proces komodifikacije pitne vode. Skratka, vodovodi bi lahko postali vir izjemnih dobičkov korporacij, če bi vodo iz pipe začeli obravnavati kot vsako drugo blago na trgu. Do sedaj je bila voda javna in skupna dobrina ljudi, ki je bila zastonj (skozi vodarino namreč plačujemo le izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega sistema), poslej naj bi postala tržno blago. Namera je zakrita v javno-zasebno partnerstvo, pri katerem naj bi vse članice EU razpisovale koncesije za oskrbo s pitno vodo v Uradnem listu EU. To naj bi bila ključna obveza držav članic skozi katero bi korporacije dobile popoln vpogled na celoten »EU trg s pitno vodo«. Lažnivi kljukci, ki so se zaredili med bruseljsko birokracijo in jim za ovratnik dihajo tisoči lobistov korporacij seveda niso povedali, da so vsebino predloga direktive napisali prav korporativni pravniki. Kot so razkrili raziskovalni novinarji oddaje Monitor na nemškem ARD so bili v »strokovnem« odboru, ki je »svetoval« EU komisiji pri pripravi predloga, v večini predstavniki korporacij, ki hočejo privatizirati vodne vire. Ko je bil EU komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s seznamom teh »strokovnjakov« je le jecljal, da on ni izbiral članov »strokovnega« odbora. Potem so poskočili evropski Zeleni in po dolgih pogajanjih dosegli kompromis, po katerem bodo klasična občinska vodovodna podjetja izvzeta iz direktive, ki bo pri podeljevanju komunalnih koncesij za storitve zahtevala razpise v Uradnem listu EU. Bomo videli!

Kakorkoli že, namera je prepoznana in scenarij njene izvedbe tudi. Vse občine naj bi objavile razpise za podelitev koncesije za vodovode v Uradnem listu EU, korporacije bi si v miru ogledale vzorno spisan meni »vodovodne« ponudbe in izbrale najprimernejše tarče. Sledil bi dumping udar z najnižjo ceno, ki bi izničil domačo konkurenco, nadaljevanje pa je poznano, monopolni položaj in skokovite podražitve pitne vode, nič vlaganja v omrežje in posledično obilno klorirana voda. Po letih brez vzdrževanja bi vodovodno omrežje puščalo na vseh koncih in krajih in lokalna skupnost bi bila prisiljena svoj nekdanji vodovod odkupiti od korporacije. In ker za vodo ni nadomestila, bi bili nujni še veliki denarni vložki za obnovo razpadajočega sistema. Ta že mnogokrat preigran scenarij privatizacije vodovodov si oglejmo na nekaj primerih.

Poznamo tri infrastrukture, ki imajo značaj življenjskega omrežja vsake države: železnica kot krvni obtok, elektrika kot živčevje in vodovod kot limfni sistem. Vsi ti sistemi so nastajali desetletja in so jih postopoma gradili z denarjem državljanov, zato so bili ves čas v upravljanju kot javna, oz. državna podjetja. Upravljanje z vodovodom je tipično upravljanje z monopolom, saj niti ena vodovodna družba na svetu ne deluje na tržnih načelih in tudi ne more. V vsako hišo ali stanovanje vodi le ena vodovodna cev. Kako naj torej nekdo investira v konkurenčno omrežje? V poštev pride le prevzem vloge upravljavca že obstoječega sistema. Leta 1985 je Jacques Chirac, kot župan, brez kakršnih koli razlogov, privatiziral vodovodno omrežje Pariza družbama Veolia in Suez. Razlog je bil zgolj ideološki, zasebni lastniki naj bi bili bolj učinkoviti kot javni upravitelji. Posledice so bile dramatične: v 15 letih se je vodarina brez pojasnil podražila za 260%, omrežje se ni niti vzdrževalo, kaj šele posodabljalo. Ljudem je bilo vsega dovolj in uprli so se. Zato se je leta 2001 pariški vodovod vrnil v javni sektor.

Po padcu komunističnega režima v Bolgariji je iz cevi javnih vodovodov iztekalo okrog 20% vode. Ob koncu 90tih so izgube vodovodnih omrežij dosegale že 60%! Da bi se obubožana vlada izognila stroškom obnove, je vodovod v Sofiji leta 2000 prodala družbi United Utilities, eni izmed fantomskih firm, ki so kot gobe zrasle ob privatizacijski histeriji Margaret Thatcher. Cena vode je v desetih letih poskočila za več kot 300%. To je bilo hkrati tudi edino opazno dejanje korporacije, kajti iz obljubljene obnove vodovoda ni bilo nič. Leta 2011 so bile izgube vode še vedno 60%, čeprav se je korporacija zavezala, da jih bo zmanjšala na 25%. Vseh prevar, goljufij in davčnih utaj raje ne navajam. Medtem, ko je direktor korporacije sebi odmeril letno plačo 400.000 €, je korporacija tožila 5.000 družin, ki niso bile sposobne plačati svojih položnic za vodo. V začetku leta 2012 so 370 družin zaradi neplačane vodarine nasilno vrgli iz njihovih domov. Po tem zločinu, v katerem je sicer potegnila kar 1,5 milijarde funtov, je družba United Utilities prodala delež sofijske vode novemu plenilcu francoski družbi Veolia in prav »po francosko« izginila novim »poslovnim zmagam« nasproti. Kdo bo naslednja žrtev?

Privatizacijo pitne vode sicer že prakticira razvpita trojka (IMF, EU komisija in ECB), ki vsiljuje in nadzira varčevalne ukrepe v kriznih državah. V Evropi obstajate namreč dve vrsti državljanov: običajni državljani in »prašiči« – PIGS (kratica PIIGS pomeni: Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo). Državljani nesrečnih držav, ki so jih sesule prevarantske finančne mreže, životarijo pravo prašičje življenje: s prepolovljenimi plačami in pokojninami, v grozljivi brezposelnosti in v uničeni socialni državi. Poglejmo si njihove »vodne grozljivke«.

V Grčiji je bila pitna voda delno privatizirana v Solunu in v Atenah. Francoska korporacija Suez je odkupila delež solunskega vodovoda in cene vode so hitro poskočile za 300%. V nasprotni smeri pa se je poslabšala kvaliteta vode, ki je postala tako nevarna za zdravje, da so ljudje pričeli kupovati ustekleničeno vodo.

Na Portugalskem pa so se že vnaprej pripravili na privatizacijo vodnih virov. Občinske vodovode so začeli združevati v večje, ki so bolj zanimivi za nakup. Po slovensko bi temu rekli, da so jih naredili »bolj konkurenčne«. Začeli so izdajati koncesije in cene so takoj poskočile v nebo, v Pacos de Ferreira za 400%! Hkrati pa so začeli zapirati vse javne fontane in vodnjake s pitno vodo. Zapiranje fontan v južni Evropi poteka tako temeljito, da v poletni vročini le težko najdeš javni vir pitne vode.

Španija ima enega najboljših vodovodnih sistemov v Evropi. Znamenit je kanal Isabel II, ki dobavlja pitno vodo Madridu. Španska vlada je pričela privatizacijo vode postopoma in brez udeležbe javnosti. Javnost v nobenem primeru ne ve, komu se kateri vodovod prodaja, dokler ta ni prodan. Kakšna je to demokracija?

V Angliji, kjer je Thatcherjeva uspela privatizirati okrog 60% vseh vodovodov, je stanje porazno: kontaminirana voda, ki se »zdravi« s klorom, puščajoče cevi in visoke cene vode.

V Italiji so imeli referendum o privatizaciji vode (udeležba 57%), v katerem se je 96% izreklo proti njej. Celo razvpiti Berlusconi je izjavil: »Ne morem privatizirati vode!« Toda sedaj Trojka ostro zahteva privatizacijo vode, kot pogoj za nove kredite.

Vsi primeri privatizacije vode nam govore o katastrofalnih posledicah za ljudi. Ko slišite imena družb kot sta francoski Veolia in Suez, angleška Thames Water ali nemški RWE in Gelsenwaser se primite za denarnico. Zato nekatere države že postopajo preventivno v interesu svojih državljanov. Nizozemska je leta 2006 s posebnim zakonom prepovedala privatizacijo vode. Podobno zakonodajo je sprejel tudi Urugvaj.

V Avstriji se vse bolj krepi nasprotovanje načrtom Evropske komisije o privatizaciji pitne vode. Avstrijski kancler Werner Faymann se je zavzel, da bi Avstrija vodne vire zaščitila s spremembo ustave. »Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov in to bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi.« je odločen avstrijski kancler. Javnost je poskočila tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Češki in Angliji. Ne bo šlo tako gladko, ljudje so pravico do vode pripravljeni braniti tudi z orožjem. To se je zgodilo v Boliviji, kjer je leta 2000 izbruhnila oborožena ljudska vstaja proti korporaciji Bechtel, ki je morala zapustiti državo.

Kaj pa pri nas?

Slovenska vlada se je spet hlapčevsko priklonila Bruslju in že spomladi leta 2012 podala svoje pritrdilno stališče predlogu EU direktive, čeprav smo to v AAG poskusili preprečiti. O predlogu je razpravljal le parlamentarni odbor za finance, ne pa pristojni parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Ali so financarji odgovorni za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo? Kaj pa ekonomisti in bankirji vedo o vodi, razen da prinaša velike dobičke? To kriminalno dejanje je podpisalo nihče drug kot z neoliberalizmom prestreljeno Ministrstvo za finance, brez kakršnekoli javne razprave. Naši poslanci v EU parlamentu so bili tiho kot grob. Zakaj neki jih imamo in koga neki zastopajo? Mediji niso objavili niti besedice o tem, dokler ni problem preko spleta iz sosednje Avstrije pljusknil v naše domove. Ko so mediji končno zaznali problem, ki ga je izpostavila civilna družba, se je le oglasilo Ministrstvo za finance z uradno izjavo, ki je višek laži in sprenevedanja:

»Podelitev koncesije, oz. sklenitev javno-zasebnega partnerstva za javne gospodarske službe nikakor ni privatizacija, saj je cena komunalnih storitev (tudi vodooskrbe) regulirana, zato ni možno nenadzorovano povišanje. Morebitna privatizacija družb ne bi smela vplivati na kakovost storitve, saj morajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncendenta.«

Podelitev koncesije pravno formalno res še ni privatizacija, toda posledice za prebivalstvo so popolnoma enake. Monopolni položaj korporacije omogoča njene monopolne cene in prav vsi primeri na svetu nam dokazujejo, da privatnega lastnika zanima zgolj dobiček. Kakšno vlaganje v posodobitev ali vzdrževanja omrežja! Ob kontaminaciji se dodaja obilje klora. Ko pa je vodovodno omrežje tako dotrajano, da je pred razpadom, pa jo korporacija enostavno pobriše daleč stran, kjer se kriminalka z vodo ponovi. Ljudstvu pa preostane le, da od korporacije nazaj odkupi vodovod, ki so ga poprej gradile generacije prednikov. Seveda je spet je potreben velik javni denar, da se vodovod vzpostavi v normalno stanje. Brez pitne vode človek pač ne more preživeti. Toliko o zagotavljanju kakovosti storitev ob privatizaciji vodovodov. Sicer pa tudi koncesije niso nedolžne. V ZDA se dogaja, da koncesionar na »svojem vodnem območju« državljanom ne dovoli uporabo lastnih vodnjakov niti zbiranje deževnice s streh. To se je zgodilo tudi v Boliviji. Ali si to lahko predstavljate v Sloveniji?

Histerija politikov okrog varčevanja je debela laž, priročen izgovor, za razprodajo narodovega premoženja. Vsa politika se reducira na medbančne sporazume, fiskalna pravila, ocene bonitetnih agencij, reševanje bank, varčevanje in odplačevanje kreditov, politiki pa postajajo zgolj marionetne lutke. Na oblast se vzpenja bankirska hunta, ki z državo dela kot da je okupirana, zato vse bolj postaja klasična kolonija. Starejši se še spominjamo krvave borbe afriških narodov izpod kolonialnega jarma, sedaj mi postajamo taka kolonija.

V nadaljevanju roparskega pohoda bankirjev pričakujemo tudi privatizacijo vseh vodnih virov, torej vodonosnikov, rek in izvirov. Na ta način bodo sledili: avtoceste, pristanišča, letališča, elektrarne vseh vrst, gozdovi, travniki in njive. Vse pa se začne s koncesijami, kot npr. sečnja gozdov, ki se sedaj dogaja v Sloveniji. Tujci, ki čuvajo svoje gozdove, sekajo pri nas. Tudi bitka za gozd se začenja, saj so slovenski gozdovi največje narodovo bogastvo.

Poblaznela finančna oligarhija, sociopatski preprodajalci dolgov in korumpirane politične elite uničujejo tako naravo kot človeško družbo. Bankirji si izberejo žrtveno državo in jo z mehanizmom dolga oropajo. Drugo za drugo uničujejo narode in ljudstva in pri tem uporabljajo zločinski jezik ekonomije, ki nima pojma o realnosti. Med njihovimi mentalnimi iztrebki najdemo celo tale stavek: »Zakoni ekonomije so enaki zakonom v inženirstvu.«

200 letni eksperiment se preveša v popolno katastrofo, v slepo ulico razvoja opice, ki se je razglasila za pametno, hkrati pa samomorilsko uničuje svoj edini dom. Obtičali smo kot gramofonska plošča, ki preskakuje. Če sedaj ne bo upora, bo kasneje nemogoč, ker ljudje kmalu ne bodo več sposobni za noben revolt.

Zavedati se moramo, da imamo opravka z roparsko finančno oligarhijo, ki se hrani z bedo ljudstva po načelu zadolžite se ali pa crknite. Z dodatkom, ne dobite več denarja, če vsega ne privatizirate. Tako se sedaj privatizirajo že države, do nedavnega so se samo podjetja. Proces uničevanja držav poteka po scenariju uničevanja podjetij: s špekulacijami uniči, poceni kupi, razkosaj in drago prodaj po kosih. Razprodaja države smrdi po nekrofiliji. Kajti država smo ljudje, ne pa bankirji in politiki, oni pridejo in gredo, ko jim poteče mandat. Danes so, jutri jih ni več. Mi pa ostajamo tukaj, zdaj, jutri in pojutrišnjem. Mi, naši otroci, naši vnuki ter njihovi potomci. Tako gre iz roda v rod, zato moramo biti že danes odgovorni do tistih, ki še rojeni niso. Zato že danes odločno zakričimo: »Naša voda nikoli ne bo naprodaj!« Ne pustimo se peljati žejne preko vode.

Povezave:

ministrstvo za kmetiJstvo in okolje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/06/19/ministrstvo-za-kmetijstvo-in-okolje-se-je-odzvalo-pozivu-kabineta-pv-na-dopis-aag-dnevu-voda-na-rob-ni-samo-odpadek-to-kar-lahko-poberemo/

JAVNA ZAHTEVA POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE “Somrak človeštva: Nemški parlament Bundestag je izglasoval, da pravica do vode ni več človekova pravica!”

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/03/15/javna-zahteva-poslancem-drzavnega-zbora-republike-slovenije-somrak-clovetva-nemki-parlament-bundestag-je-izglasoval-da-pravica-do-vode-ni-vec-clovekova-pravica/

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/03/21/svetovnemu-dnevu-voda-na-rob/


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (1)

Evropski parlament zamudil priložnost, da bi Komisiji pokazal rumeni karton

2016-02-06 09:47

Evropski parlament je 3. 2. 2016 sprejel resolucijo, ki vključuje priporočila Parlamenta Komisiji za pogajanja o Mednarodnem sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) (za je glasovalo 532 poslancev, 131 jih je bilo proti, 36 se jih je vzdržalo). Samo skupina Zelenih/ESZ je bila do resolucije kritična, saj ne vključuje vseh pomembnih vidikov in pomislekov glede pogajanj o sporazumu TiSA.

Evropski parlament je zamudil priložnost, da bi Evropski komisiji zaradi njene pogajalske strategije o sporazumu TiSA pokazal rumeni karton. Resolucija vsebuje zelo malo pozitivnih elementov, kot je to zahteva po jasni in nedvoumni izključitvi vseh javnih storitev in storitev, ki so v javnem interesu (kot sta to voda in zdravstvo) iz pogajanj. Vendar pa to še ne pomeni ničesar, če bo Evropska komisija ignorirala zahteve civilne družbe.

Civilna družba se zavzema za to, da bi se pogajalski mandat Komisije spremenil na način, da bi se upoštevalo očitke, ki navedeni v resoluciji. Civilna družba se zavzema tudi za to, da bi bilo končno glasovanje v Parlamentu EU o sporazumu TiSA odvisno od teh kriterijev. Med evropskimi poslanci za to ni bilo podpore. Od Slovenskih poslancev v EU parlamentu je proti glasoval samo dr. IGOR ŠOLTES. Posledično so zahteve, določene v resoluciji, brez moči in ostajajo brez posledic.

V AAG si bomo še naprej prizadevali za zaščito javnih storitev in za boj proti sporazumu TISA!


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (4)

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na peticijo TISA NE HVALA

2016-01-13 07:49

Prejeli smo odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na peticijo Alpe Adria Green “TISA NE HVALA”, ki jo je podpisalo  6194 oseb.

Žal je datoteka z odgovorm prevelika, zato si lahko odgovor preberete na naši spletni strani:  https://alpeadriagreen.wordpress.com/

Naše pripombe na ta odgovor bomo objavili na spletni strani in tudi tu. Že sedaj pa se sprašujemo, kako na ministrstvu vedo, kaj bo pisalo v končni verziji saj še vedno potekajo pogajanja v najstrožji tajnosti v Ženevi.

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (6)

Vesel Božič in Srečno Novo leto

2015-12-24 16:48


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (0)

Odposlali Peticijo "TISA - NE HVALA"

2015-12-13 10:59

Danes smo poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS, Državnemu Svetu RS, Predsedniku države RS, Varuhu za človekove pravice, Evropski Komisiji, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu svetu z zahtevo, da Slovenija ne podpiše tega sporazuma.

 

V imenu UO Alpe Adria Green, se vam zahvaljujem za podporo tej peticiji!

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Vojko Bernard

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (2)

Tudi AAG se pridružije globalnim protestom, ki bodo potekali danes 10. oktobra v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Trbovljah.

2015-10-10 07:45

Na protestih bomo zahtevali večjo odzivnost slovenske Vlade in državnega zbora, saj je doslej vprašanjem trgovinskih sporazumov namenila premalo pozornosti. Neodzivnost je še posebej zaskrbljujoča v primeru sporazuma s Kanado (CETA), ki je v celoti objavljen že eno leto in bodo v pričetku prihodnjega leta o njem tudi odločali v Evropskem parlamentu ter Svetu EU.

Slovenija kljub tem dejstvom še vedno ni opravila celovite presoje vplivov sporazuma na družbo ter okolje in očitno tudi v strankah samih ni pretiranega zanimanja za sporazum, saj se je na vprašanja Umanotere odzvala zgolj ena opozicijska stranka. Odločanje o sporazumu, ki obsega več kot 1600 strani členov in bo državi omejil njene pravice do regulacije, ne sme potekati brez obsežne in strokovne razprave. Pred odločanjem je nujno potrebna presoja vplivov sporazuma CETA.


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (0)

Evropski parlament bo v sredo glasoval o TTIP

2015-07-07 17:30

Evropski parlament je danes opravil razpravo in bo v sredo glasoval o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja z ZDA o Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). Sporen je predvsem mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS), predsednik parlamenta Martin Schulz pa predlaga kompromis.

Razprava med zagovorniki in nasprotniki TTIP je bila ostra, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poročevalec o tej temi, predsednik odbora parlamenta za zunanjo trgovino Bernd Lange (S&D), je zagotovil, da zasebnih sodišč v sporazumu ne bo. "Nadomestiti jih mora nov sistem zaščite investicij," je poudaril.

 

 

 

 

 

 

 

 

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

 

POSREDUJ NAPREJ!


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (2)

Spisek proizvajalcev hrane, ki v svoji proizvodnji uporabljajo gensko spremenjene surovine

2015-07-03 19:31

Seznam GMO proizvodov- hrana ki vsebuje gensko spremenjene organizme

01. Snickers, Mars, Twix, Milky Way, Bounty (čokoladice)

02. Campbell Supe (juhe)

03. Uncle Ben’s (grah)

04. Lipton (čaj)

05. Cadbury (čokolada, kakao)

06. Ferrero (Nutela, Kinder jajca, Kinder bueno)

07. Nestle čokolada, Nestle Nesquik

08. Coca-Cola, Sprite, Fanta, Pepsi, 7-up

09. Knorr (omake, juhe, jušne kocke)

10. Hellman’s (začimbe, majoneza, sokovi)

11. Heinz (začimbe, majoneza, sokovi)

12. Kraft (“omiljena”čokolada Milka, čips, Jacobs kava, napitki za otroke)

13. Heinz Foods (ketchup, sokovi)

14. Mc’Donalds mreža restavracij “hitre” hrane in njihovi obroki

15. Hipp (otroška hrana)

16. Abbot Labs Similac (mleko v prahu za dojenčke)

17. Danone – jogurt, kefir, sir
gmo1

 

V KOLIKOR PRIDE DO PODPISA ČEZOCEANSKIH TRGOVINSKIH SPORAZUMOV, SE BO TA SPISEK BISTVENO RAZŠIRIL!

SAMI SE BOSTE MORALI ODLOČITI ALI BOSTE UŽIVALI HRANO Z DODATKOM GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV ALI NE. NAŠA DRŽAVA SI NE UPA ZAKONSKO PREPOVEDATI TO PRODAJO, ČEPRAV SMO JO V AAG PRI PRIPRAVI NOVE ZAKONODAJE OPOMNILI, DA TO MANJKA V ZAKONU. PRAV TAKO SO V TEM ZAKONU DOVOLILI UVOZ GENSKO SPREMENJENE KRME ZA ŽIVALI. KAJ NAM POMAGA, ČE NE SMEMO VZGAJATI GSM, ČE PA TO LAHKO UVAŽAMO. POLITIKA JE SPREJELA TA ZAKON SAMO ZATO, DA SE PRIKUPI DAVKOPLAČEVALCEM!!!!

BI DOVOLILI SVOJEMU OTROKU, DA UŽIVA GENSKO SPREMENJENO HRANO???    

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

 

POŠLJI NAPREJ!


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (4)

WIKILEAKS OBJAVIL TAJNI TRGOVINSKI SPORAZUM TISA!

2015-07-03 19:01

Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da sporazum omejuje pristojnosti nacionalnih, veliko moč pa da daje korporacija. To samo potrjuje naše trditve izpred pol leta, ko smo objavili PETICIJO “TISA NE HVALA”

 
Wikileaks je objavil dokument.  ko naj bi v Švici potekal že 12. krog pogajanj. Kot so zapisali v predgovoru, pogajanja tečejo med ZDA, EU in 23 drugimi državami. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da sporazum omejuje pristojnosti nacionalnih vlad, veliko moč pa daje korporacijam.
tisa-core-text-page-001

Vsi, ki si ga želite prebrati dokument ga v angleškem ga najdete na povezavi: 

http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/article_attachments/tisa-core-text.pdf

Tudi Peticijo ” TISA NE HVALA”lahko še vedno podpišete: 

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

SLOVENSKA VLADA IN PARLAMENT PA STA SE ZAVILA V MOLK, ZAKAJ????

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

 

POŠLJI NAPREJ!


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (1)

Za resolucijo o sporazumu TTIP, ki postavlja človeka, okolje in demokracijo pred kratkoročne zaslužke ter nesorazmerne pravice korporacij.

2015-03-06 19:58

Spoštovana poslanka, spoštovani poslanec Evropskega Parlamenta,

v luči nastajajoče resolucije o sporazumu TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership, znanem tudi pod imenom Transatlantic Free Trade Agreement, TAFTA), ki jo pripravlja Evropski Parlament, Vam v globoki skrbi zaradi groženj, ki jih ta sporazum prinaša, pišemo kot evropska koalicija 375 civilnodružbenih organizacij. Članice koalicije zastopamo širok spekter področij javnega interesa: varstvo okolja, javno zdravje, državljanske pravice, kmetijstvo, varstvo potrošnikov in prehranskih standardov ter standardov kmetovanja, dobrobit živali, socialni standardi in delavske pravice, pravice migrantov, brezposelnost ter osnovne javne storitve kot so izobraževanje in drugo. Pozdravljamo dejstvo, da Evropski Parlament pripravlja stališče glede sporazuma TTIP in prepoznavamo pomen vloge, ki jo je Parlament do sedaj imel v organizaciji demokratičnih javnih razprav na to temo. Pozivamo vse poslance Evropskega Parlamenta, da se zavzamejo za odločno resolucijo, ki bo dala jasno vedeti, da bo EP v prihodnosti zavrnil kakršenkoli sporazum o trgovini ali naložbah, ki ne bo v javnem interesu ali bi ogrožal ključne pravice, pridobljene v dolgem in napornem demokratičnem procesu v EU, ZDA in ostalih delih sveta. V ta namen bi radi z vami delili naše ključne zahteve glede pogajanj o TTIP-u, ki smo jih oblikovali skupaj z našimi partnerji v ZDA in so bile prvič predstavljene v skupni izjavi civilne družbe maja 2014.

Zahtevamo:

1. Transparentnost: vsi dokumenti povezani s pogajanji o TTIP, vključno z osnutki konsolidiranih besedil, morajo biti javno dostopni, kar bo omogočilo odprto in kritično javno diskusijo o TTIP.

2. Demokratičen proces, ki bo omogočal nadzor nad pogajalskimi besedili in ocenjevanje le-teh ter zagotavljal, da so predlagane politike v interesu javnosti. V ta proces mora biti vključen Evropski Parlament, diskusije v nacionalnih parlamentih in tudi organizacije civilne družbe, sindikati in ostali deležniki.

3. Izključitev ISDS: sleherno določilo, ki vsebuje mehanizem ISDS (Investor-State Dispute Settlement), mora biti trajno umaknjeno iz pogajalskih vsebin. Prav tako ne sme biti uveden noben soroden mehanizem (niti posredno preko drugih trgovinskih sporazumov, bodisi že obstoječih, bodisi sklenjenih naknadno), ki podeljuje privilegiran status tujim investitorjem.

4. Izključitev Sveta za zakonodajno sodelovanje: vsa zakonodaja mora biti v izključni pristojnosti demokratično nadzorovanih organov in postopkov.

5. Preprečitev deregulacije standardov, ki varujejo in služijo javnemu interesu. Standarde EU je potrebno spoštovati in ne “harmonizirati” na najnižji skupni imenovalec. To vključuje družbene standarde, standarde pogojev dela, varstvo potrošnika ter javnega zdravja, skrb za okolje vključno z obnovo naših naravnih virov, dobrobit živali, standarde za zaščito prehrane ter okolju prijazne načine kmetovanja, dostop do informacij in označevanje blaga, kulturo in medicino, nadzor finančnih trgov, varovanje podatkov, neodvisnost interneta in ostale digitalne pravice. Medsebojno pripoznanje ni sprejemljivo v kolikor spodkopava demokratično sprejete standarde in obstoječe močne mehanizme zaščite. Načelo previdnosti mora biti široko aplicirano.

6. Preprečitev vsake nadaljnje deregulacije in privatizacije javnih služb. Zahtevamo zagotovljen dostop do visoko kvalitetne izobrazbe, zdravstvenih storitev in ostalih javnih služb. Zahtevamo pravico do izbire javnih naročil, ki vzpodbujajo lokalno zaposlovanje in lokalno gospodarstvo ter uporabo lokalnih virov, socialno podjetništvo, trajnostno ekonomijo, upoštevajo družbene specifike in služijo interesu javnosti.

7. Vzpodbujanje humanega in okolju prijaznega kmetovanja ter zaščito majhnih družinskih kmetij.

8. Državni organi morajo ohraniti politično moč in strukture, ki so potrebne za zaščito občutljivih področij in za varovanje standardov, ki so pomembni za kakovost našega življenja. Mednarodno sprejeti standardi pogojev dela in okoljski standardi morajo biti spoštovani in uveljavljeni. Sistematično kršenje standardov pogojev dela bi bilo potrebno finančno kaznovati.

9. Nikakršnih omejitev mednarodnih in evropskih standardov človekovih pravic.

Maloštevilne informacije, ki so bile objavljene ali so odtekle glede pogajanj o TTIP-u, vzbujajo resne skrbi, da naše zahteve niso zastopane v pristopu, ki ga je ubrala EU.

Na primer:

- Pogajanja potekajo za zaprtimi vrati, brez primernega in učinkovitega javnega posvetovanja. Pomanjkanje transparentnosti in demokratičnih postopkov onemogoča, da bi državljani in civilna družba nadzorovali pogajanja ter zagotavljali varovanje javnega interesa. Korporativnim lobističnim skupinam je dodeljen privilegiran dostop do informacij in dana priložnost za vpliv na pogajanja.

- Predlagano poglavje o zaščiti naložb, še zlasti vključitev določil o mehanizmu ISDS (Investor State Dispute Settlement...), bi vlagateljem podelila ekskluzivno pravico vlaganja tožb zoper državo, v kolikor bi ti smatrali, da imajo demokratično sprejete odločitve javnih organov, ki so namenjene varovanju javnega interesa, negativen učinek na njihove pričakovane dobičke. Ti mehanizmi temeljijo na tribunalih, ki delujejo zunaj nacionalnih sodnih sistemov in s tem spodkopavajo naše nacionalne in Evropski pravni red ter demokratične strukture za oblikovanje zakonov in praks v javnem interesu.

- Oblikovanje novih protidemokratičnih upravnih struktur in postopkov, katerih namen je “uskladiti zakonodajo”, kot je predlagani Svet za zakonodajno sodelovanje, bi TTIP in ostale sporazume napravil za pomično tarčo, “živi sporazum”, ki bi ga na skrivnem neprestano dopolnjevali neizvoljeni birokrati in velika podjetja. Te nedemokratične strukture odpirajo grožnjo nižanja pomembnih standardov in pravil, ki so bila oblikovana za zaščito javnega interesa ter možnost prepovedi izboljšav v prihodnosti, četudi bi bile potrebne ali uživale podporo javnosti.

- Dokumenti korporativnih in industrijskih lobistov pričajo, da se osredotočanje na ne-carinske ovire in regulatorno skladnost izrablja za vsiljevanje deregulacije, povečanje zagotovil vlagateljem, krepitev monopola preko lastništva intelektualnih pravic in v zadnji instanci dirko proti dnu.

Pozivamo vas, da pogajalcem pošljete jasno in nedvoumno sporočilo, da bo Evropski Parlament zavrnil TTIP oz. katerikoli trgovinski ali naložbeni sporazum, ki bi šel v smeri, ki ne bo služila interesu javnosti in bi ogrožala temeljne pravice ter svoboščine, pridobljene v dolgem demokratičnem boju.

S spoštovanjem,

 

AITEC, France Health Action International, Europe Fairwatch, Italy Austrian Trade Union Federation (OGB ), Austria Vereinigung fur Okologische Okonomie e.V., Germany Inštitut za trajnostni razvoj - Institute for sustainable development, Slovenia BI gegen Gasbohren Kleve, GermanyAttac Kreis Kleve, Germany End Ecocide on Earth, Austria Global Justice Now (formerly World Development Movement), UK ATTAC Niederrhein, Germany Bundesarbeitskammer, Austria Compassion in World Farming, International – Europe LobbyControl, Germany NaturFreunde Deutschlands e.V., Germany SUDWIND, Austria War on Want, UK Umweltinstitut Munchen, Germany ALTERNATIVA NORD / SUD PER IL XXI SECOLO ( ANS - XXI ONLUS ), ITALY Oikos - Cooperacao e Desenvolvimento, Portugal CIDAC, Portugal Center for Encounter and Active Non-Violence, Austria ACEP - Associacao para a Cooperacao Entre os Povos, Portugal Zelena akcija/FoE Croatia, Croatia ASNAI, Germany highlands and islands against fracking, Scotland Arbeitsgemeinschaft bauerliche Landwirtschaft, Germany BUND Rems/Murr, Germany LEGAMBIENTE, ITALY Fracking Free Ireland, Ireland ATTAC Hungary, Hungary Stuttgarter Wasserforum, Germany Rettet den Regenwald e. V., Germany Medicina Democratica ONLUS, Italy CCC -Stuttgart, Germany ATTAC Italia, ItalyBurgerinitiative Havixbeck, Germany IBD Initiative Burger fur Demokratie, Germany CGSP wallonne, Belgium Federation des Resistances, Belgium UNION LUXEMBOURGEOISE des CONSOMMATEURS ( ULC ), LUXEMBOURG Global Marshall Plan Initiative, Europe G3W / M3M, Belgium WEED - World Economy, Ecology & Development Assoc., Germany Gewerkschaft der Gemeindebediensteten - Kunst, Medien, Sport, freie Berufe (GdG-KMSfB), Austria Quercus - National Association for Nature Conservation, Portugal Iuridicum Remedium, Czech Republic Za Zemiata, Friend of the Earth Bulgaria, Bulgaria Centre for Sustainable Development, Lithuania SumOfUs.org, International Vrijschrift, Netherlands STOPAIDS, UK Interreligiose Gemeinschaft fur Frieden Stuttgart, Germany Salamander Trust, UK NOAH Friends of the Earth Denmark, Denmark Tuke Institute, UK FIAN, Germany Friends of the Earth Malta, Malta Federation of Young European Greens (FYEG), Europe Consejo Ciudadano Podemos Valencia, Spain Fundacja Strefa Zieleni (Green Zone Foundation), Poland progetto Sulla Soglia (coop soc Tangram, Rete famiglie aperte, coop soc Insieme), ITALY Colectivo Sur Cacarica, SPAIN Zeroviolenza, Italy marxistische linke, GermanyComitato Roma 12 per i Beni Comuni, Italy AVERT, UK Alce Nero S.p.A., Italy Centre for Research on Multinational Corporations (SOMO), Netherlands FNME CGT, FRANCE Ars Narrandi e.V., Germany Small Ones Develop (SmOD), Sweden VSF Justicia Alimentaria Global,Spain Entrepueblos/Entrepobles/Entrepobos/Herriarte, Spain ASiA - Associacio Salut iAgroecologia, SPAIN Amigos de la Tierra, Spain Locale Globale, Italy PLATAFORMA RURAL / ALIANZAS POR UN MUNDO RURAL VIVO, SPAIN The Irish Doctors’ Environmental Association (IDEA), Ireland Reseau Environnement Sante, France Susivienijimas Žali. LT, Lithuania Coordinamento Nord Sud del mondo, Italy May Day, Denmark lacasademitia.es, Spain ATTAC Bizkaia, Basque Country soldepaz.pachakuti, SPAIN perUnaltracitta- laboratorio politico, Italia Belgique parlons-en, Belgium DONNE IN RETE X LA PACE, ITALY MENSCHENRECHTE 3000 e.V. ( HUMAN RIGHTS 3000), Freiburg, Germany Baladre, Spain Asociacion Paz con Dignidad, SPAIN Action for Breast Cancer Foundation, Malta CGT Cantabria, SPAINGrupo Renta Basica Andarivel, SPAIN Plataforma de Afectado por la Hipoteca de Bizkaia. Kaleratzerik Ez., Bilbao Bizkaia Berliner Wassertisch, Germany Asociacion de Vecinos Ramon Pignatelli, Zaragoza Joves d’Esquerra Verda, Catalunya ATTAC Espana, SPAIN Center for Environment, Bosnia and Herzegovina EUrope NEWnited Serviceteam, Austria Asamblea Popular de La Elipa, Madrid TERRA LIBERA TUTTI, ITALY Asamblea Popular de Puente de Vallecas, Spain La Catalunya de totes: en xarxa per decidir-ho tot, Spain la Floresta indignada Actua, La Floresta (Sant Cugat del Valles) asociacion vecinos mostoles, espana-madrid -mostoles MWB – FGTB, Belgium FeministAlde, Basque Country Initiativ Liewensufank, Luxembourg ACCI O ECOLOGISTA - AGR O, SPAIN SOCIEDAD CULTURAL GIJONESA, SPAIN The Cancer Prevention & Education Society, UK comitato acqua bene comune q4 firenze, Italy UK National Hazards Campaign, UK Social Europe - Front Against TTIP (Malta), Malta CUMBRE SOCIAL VASCA, PAIS VASCO - ESPA NA ELA, Basque Country Slow Food Deutschland e.V., Germany RETS, Spain COSPE, ITALY Keski-Uudenmaan Yhdistysverkosto ry, FinlandEuropean Water Movement, Europe AHT Gelditu! Elkarlana, Basque Country EQUO -Andalucia, SPAIN Anticapitalistas Burgos, SPAIN Salva la Selva, Spain Soil Association, UK Asociacion canaria de economia alternativa, Las Palmas de G.C. Alterativa antimilitarista.moc Canarias, Las Palmas de G.C. REDESSCAN -Red Canaria en defensa del sistema publico de Servicios sociales, Canarias Aktion Familienfasttag der Katholischen Frauenbewegung Diozese Innsbruck, Austria Ecologistes en Accion de Valencia, SPAIN Asamblea Popular 15M - Tres Cantos, SPAIN ECOLOGIA I PAU, Novelda, Alicante AdA Getafe, SPAIN PowerShift e.V., Germany Campact e.V., Germany BI lebenswertes Korbach e.V., Germany BI Fracking freies Hessen, Germany Arbeitsgemeinschaft der Paderborner Natur- und Umweltschutzverbande, Germany European Work Hazards Network, Europe Collectif Causse Mejean - Gaz de Schiste NON !, France Intersindical Valenciana, Pais Valencia Burgerburo Stadtentwicklung, Germany Rosa Luxemburg Stiftung, Germany Abgefrackt Bundnis Weidener Becken gegen Fracking, Germany Ecologistas en Accion Cordoba, SPAIN Alliance Against Poverty, Malta Naturschutzbund Vorarlberg, Austria Vorarlberger Plattform gegen Atomgefahren, AustriaBI Kein CO2 -Endlager Altmark, Germany Forderverein Informationstechnik und Gesellschaft, Germany Ecologistas en Accion Suroeste de Madrid, Spain SOL - People for Solidarity, Ecology and Lifestyle, Austria Burgerenergie-Altmark Gen.schaft, Germany SIAGRO SL, SPAIN Buergerinitiative gegen Gasbohren Hamm ( BIGG ), Germany REDMONTA N AS, SPAIN CHEM Trust, UK 15M Tomelloso, SPAIN Mouvement politique des objecteurs de croissance, Belgium COAG, Spain Health and Environment Alliance, Europe Keep Ireland Fracking Free, Ireland Fair Trade Hellas, Greece Farms Not Factories, UK Attac France, France Afrika Kontakt, Denmark Plataforma Nao Ao TTIP, Portugal Transnational Institute, Netherlands Fundacja Kuznia Kampanierow, Poland Solidary Bulgaria, Bulgaria Confederacion Pirata, Spain Foundation for Environment and Agriculture ( FEA ), Bulgaria Attac Deutschland, Germany Ecologistas en Accion, Spain Mujeres de Negro contra la guerra -Andalucia, Sevilla, Spain Stowarzyszenie Niesiołowice-Węsiory Kamienne Kręgi, Poland Forschungs- und Dokumentationszentrum Chile-Lateinamerika, GermanyGreen Institute, Greece Campagna Stop TTIP Italia, Italy FEDERACI ON DE ASOCIACIONES PARA LA DEFENSA DE LA SANIDAD PUBLICA, SPAIN Focus Association for Sustainable Development, Slovenia Federacion de Asociaciones de Medicus Mundien Espana, SPAIN Medicus Mundi Catalunya, Spain Umanotera, Slovenian foundation for sustainable development, Slovenia Protestival, Slovenia AlpeAdriaGreen, international asotiation for nature and environment protection, Slovenia Slow Food, international (headquarters: Italy) Health Poverty Action, UK Združenje za promocijo in organizacijo kulturnih prireditev, Festival Sanje, Slovenia GMB Trade Union, UK Attac Munchen, Germany GAIA - Environmental Action Group, Portugal Društvo gibanje TRS, Slovenia Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS, Slovenia Federacion de Servicios a la Ciudadania – CCOO, Spain Solidarite Socialiste, Belgium Polish Fair Trade Association, Poland VSF - Justicia Alimentaria Global, Spain Emaus Fundacion Social, Spain Solidarnost - za pravično družbo (Solidarity - For Just Society), Slovenia Mouvement Ecologique, LUXEMBOURG Kriminaalihuollon tukisaatio KRITS, Finland Aseed Europe, Netherlands TTIP -info network, Finland Links Ecologisch Forum ( LEF ) - Forum Gauche Ecologie ( FGE ), BelgiumExodo.org, Spain Biodynamiske Forbrugere, Denmark reusers.salonika, Greece Gen-ethisches Netzwerk e.V., Germany Centrum Zrownoważonego Rozwoju, Poland #NoalTTIP, Spain PARLAMENT CIUTAD A (Grupo Impulsor), SPAIN 15M torrelodones, SPAIN Grupo de trabajo de Cordoba sobre el TTIP, SPAIN EKPIZO (Consumer Association the Quality of Life), Greece Frau&ArbeitgGmbH, Austria Bund fur Umwelt und Naturschutz e.V, Landesverband NRW , Kreisgruppe Bielefeld, Germany Društvo Bober - Okoljsko gibanje Dolenjska, Slovenia Smoke Free Partnership, Belgium Xnet, Spain Red de Semillas “Resembrando e Intercambiando”, Spain CONFEDERACION INTERSINDICAL, SPAIN Plataforma Andalucia Libre de Transgenicos ( PALT ), Spain Sindiato Ferroviario - Intersindical de Sevilla, Sevilla (Spain) Društvo Duh časa, Slovenia CNCD -11.11.11 (Centre National de Cooperation au Developpement), Belgium Burgerinitiative gegen CO2 Endlager e.V., Germany Initiative for Democratic Socialism, Slovenia Bulgarian Campaign Against Nuclear Energy, Bulgaria Lluita internacionalista de Girona, Girona Asociacion de Vecinos de Tres Cantos (Madrid/Espana), SPAIN INTERSINDICAL ALTERNATIVA DE CATALUNYA ( IAC ), CATALUNYA MESA CIUTADANA i D’ ENTITATS PER LA PARTICIPACI O, SPAINAsamblea Cantabra por las Libertades y contra la Represion. LIBRES, SPAIN ICV - EUiA Girona, Catalunya Colibri e. V, Germany WIB Wasser in Burgerhand, Germany ARS UNION, Bulgaria Social center – Varna, Bulgaria Bulgarian Workers Union, Bulgaria BulgariansForPeace, Bulgaria Citizens Against Shale Gas, Bulgaria Ecological future, Bulgaria Marea Granate Bristol, UK IG Fracking-freies Artland e.V., Germany United for global change, Bulgaria Club 23 september, SPAIN JUST I CIA i PAU – Girona, CATALUNYA The Federation of mother and child homes and shelters, Finland HNE Eberswalde, Germany Coordinadora d’ ONG Solidaries de les comarques gironines i l’Alt Maresme, Spain The Gaia Foundation (Malta), Malta Breast Cancer UK, UK Free centre for free people, Bulgaria Plataforma Cidada de Ourense Non al TTIP, Spain Marxa Mundial de Dones- Catalunya, Spain Belgian National Intermutualistic College, Belgium Društvo Ekologi brez meja, Slovenia GOIENER , S. COOP, SPAIN Raittiuden Ystavat / Friends of Soberism, Suomi / Finland Dachverband Entwicklungspolitik Baden-Wurttemberg, DEAB e.V., GermanyJubilats per Mallorca, SPAIN Iniciativas de Cooperacion Internacional para el Desarrollo ( ICID ), SPAIN Iaioflautes Girona, Catalunya European Community of Consumer Cooperatives, Europe Commons Network, Germany / Netherlands Asamblea Antimilitarista Madrid, SPAIN Panoptykon Foundation, Poland Ecosol, Spain Marea Granate Londres, UK Proces Constituent (Associacio pel Canvi Social Paficic i Democratic),Spain (Catalunya) Confederation paysanne, France Fundacion Alborada, Spain Initiative Wissenschaftlerinnen und Wissenschaftler gegen TTIP, Germany Greenpeace, Europe/ US Asociacion Espanola de Educacion Ambiental, Spain CADTM Europe, Europe Maan ystavat / Friends of the Earth Finland, Finland ECOAR ))), Galicia Re:Common, Italy Comite de Solidaridad con los Pueblos de Cantabria- INTERPUEBLOS, SPAIN NABU, Germany KAB - Katholische ArbeitnehmerInnen Bewegung Wien (Catholic worker movement Vienna), Austria PLATAFORMA CONTRA LA PRIVATIZACI ON DEL CANAL DE ISABEL II / MAREAAZUL 15M, SPAIN Attac Austria, Austria Friends of the Earth Germany BUND, Germany Podem Illes Balears, SPAIN Europeans Greens in London, UK Društvo LUGOS, Slovenia Ecoforum for Sustainable Development Association, BulgariaŽ ALI . LT, Lithuania Inter Environnement Wallonie, Belgium Federacion SETEM, SPAIN BUNDjugend/Young Friends of the Earth Germany, Germany Campanya Catalunya NO al TTIP, Catalunya La Ortiga, Spain European Anti-Poverty Network, Europe ACV – CSC, Belgium FACUA, SPAIN Economia del Bien Comun, Spain FoEE, Belgium Corporate Europe Observatory, Belgium 11.11.11.,Belgium Forebyggelses- og Patientradet, Denmark Institute of Global Responsibility, Poland Milieudefensie, The Netherlands Werkstatt Okonomie, Germany Women’s International League for Peace and Freedom, nederlandse sectie, Netherlands Gewerkschaft Pro-Ge Die Produktionsgewerkschaft, Austria AUGE / UG - Alternative, Grune und Unabhangige GewerkschafterInnen, Austria Haagse Mug, Netherlands FAIRTRADE Austria, Austria OBV - Via Campesina Austria, Austria German NGO on Environment and Development / Forum Umwelt und Entwicklung, Germany European Federation of Public Service Unions (EPSU), Belgium MUGARIK GABE ONGD, Basque Country Katholische ArbeinehmerInnen Bewegung Osterreich, Austria EH . TTIP . EZ, Basque CountryDrustvo za trajnostni razvoj Duh casa, Slovenia Precarios Inflexiveis - Associacao de Combate a Precariedade, Portugal Sindicato do Comercio, Escritorios e Servicos do Minho CESMINHO, Portugal ATTAC Denmark, Denmark REAS EUSKADI, SPAIN CUMBRE SOCIAL VASCA, PAIS VASCO - ESPANA Collectif Roosevelt . BE, Belgium Alliance D19-20, Belgique UNISON the public services union, UK Mouvement ouvrier chretien (MOC), Belgium NATIONAL JUSTICE & PEACE NETWORK, ENGLAND & WALES Naturefriends International, Austria Presence et Action Culturelles, Belgique The Danish Eco Council, Denmark MPE – HVE, Belgium Peuple et Culture en Wallonie et a Bruxelles ASBL, Belgique A Sud Ecologia e Cooperazione, Italy CDCA - Centro di Documentazione sui Conflitti Ambientali, Italy MPE – HVE, Belgium Initiativplattform TTIP stoppen! Oberoesterreich, Austria POUR ecrire la liberte, BELGIUM Kremnica beyond Gold, Slovakia GLOBAL 2000 - Friends of the Earth Austria, Austria Asociatia Romania Fara Ei, Romania Circolo Legambiente Airone Monticello Conte Otto ( VI ), Italy Both ENDS, Netherlands TERRA Mileniul III, Romania OGBL, luxembourg Tier & Mensch e.V., GermanyAsociatia JUNIOR, Romania issa - Informationsstelle sudliches Afrika, Germany ded-Freundeskreis e.V., Germany ATTAC Charleroi, Belgique Groupe de resistance au TTIP (Charleroi), Belgique UNITAT CIVICA PER LA REPUBLICA BALEARS, ESPANA ASSEMBLEA REPUBLICANA, ESPANA The Civic Resource Centre / Centrul pentru Resurse Civice, Romania Fairtrade Letzebuerg asbl, Luxembourg FGTB Wallonne, BELGIUM No Tranat !, BELGIUM The Gaia Foundation, UK FNCTTFEL Landesverband, Luxembourg Edelvais Association, Romania Asociaţia Romania Vie / Romania Vie Society, Romania Observatori del Deute en la Globalitzacio (ODG), Catalunya / Estat espanyol / Spanish state Feministes en Accio, Espana Confederacion General del Trabajo (CGT) Espana, Spain Centre Medic Naturista, Spain Uran Kosice STOP, Slovakia Convocatoria Civica, Spain Attac Wallonie, Belgium Attac Liege, Belgium FGTB Centrale Generale, Belgium CALCUTA ONDOAN, Spain Sindicato dos Trabalhadores do Comercio, Escritorios e Servicos do Minho – CESMINHO, Portugal ASOCIACIO DIGNITAT I SOLIDARITAT, Spain Fis Nua, Ireland


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (5)

Bistvo sodobnih prostotrgovinskih sporazumov ni več trgovina

2015-02-22 13:09

 

Bistvo sodobnih prostotrgovinskih sporazumov ni več trgovina

 

Vse bolj se kaže, da TTIP za Slovenijo in tukajšnje potrošnike predstavlja predvsem velika tveganja in stroške.

 
 
 
 

Sporazum TTIP: na tehtnici so varna hrana, kemikalije, osebni podatki ...

GSO: Potrošniške organizacije svetujejo previdnost. Foto: Reuters

Ljubljana – Koliko lahko s čezatlantskim trgovinskim in naložbenim partnerstvom (TTIP) pridobi potrošnik in kaj vse lahko izgubi? Nacionalna potrošniška organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v navezi s krovno evropsko potrošniško organizacijo Beuc opozarja na številne pasti, ki jih nastavlja sporazum, in kliče k previdnosti.

Beuc pozorno spremlja pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu, saj njegova vsebina močno vpliva na vsakdanje življenje evropskih potrošnikov. To delo je bilo doslej oteženo, saj je vsebina ostajala skrita očem javnosti. Ker pa sporazum presega tradicionalne trgovinske teme, je evropska civilna družba zahtevala večjo preglednost procesa. Uspelo ji je: zdaj lahko vsakdo dostopa do dokumentov o stališčih in predlogih komisije. Kot pravi generalna direktorica Beuca Monique Goyens, ki je članica svetovalne skupine Evropske komisije za TTIP, sestavljene iz 14 predstavnikov podjetij in civilne družbe: »To je dober začetek, ni pa dovolj, saj ne poznamo ameriških pogajalskih izhodišč. Zato potrebujemo tudi dostop do vsebinskih predlogov ZDA in prečiščenih besedil.«

Ali je mogoče vplivati na vsebino sporazuma? Za zdaj še ni uradne poti, po kateri bi zainteresirana javnost lahko posredovala pripombe na besedilo, o katerem se pogajajo v okviru TTIP, pravi Goyensova. Je pa Beuc zaprosil EK, naj mu to omogoči – v izogib nevarnosti, da bi v sporazum zašle potrošnikom potencialno škodljive določbe.

Evropska zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov, denimo, nudi višjo zaščito kot ameriška. Ker je to ena bistvenih točk pogajanj, bi lahko ogrozili doseženo raven varstva v EU. Zato po besedah Goyensove Beuc zahteva, da se pogajanja o čezmejnem prenosu podatkov med EU in ZDA izločijo iz TTIP. Po zagotovilih pogajalcev naj sicer sporazum ne bi spremenil veljavnih zakonov. »Vendar predvideva mehanizem, regulatory cooperation, po katerem bi lahko ena stran dobila pretirane pravice in poskušala vplivati na odločanje o prihodnjih zakonskih pobudah.«

Veliko je bilo govora o pravnem mehanizmu ISDS. Potrošniške organizacije so zahtevale njegovo izločitev iz sporazuma. Zakaj? Monique Goyens: »Ker na ta način investitorji vedno pogosteje izpodbijajo ureditev varstva potrošnikov, okolja in delavskih pravic kot da gre za kršitve pravic investitorjev. Arbitri, ki o tem razsojajo, niso odgovorni nikomur in lahko interpretirajo zakonodajo in sodno prakso, kot jim ustreza, saj so trgovinski sporazumi, ki bi omejevali njihovo moč, zelo ohlapni.«

Pozabljivi uradniki

Polemika o ISDS se je razmahnila tudi na domačih tleh. Skupina organizacij civilne družbe, sindikatov, političnih strank je na vlado naslovila jasno argumentiran javni poziv za izločitev ISDS. Predsednica ZPS Breda Kutin, ena od podpisnic poziva, opozarja, da bi ISDS posebej v majhnih državah lahko oviral sprejem zakonodaje o varstvu potrošnikov, javnega zdravja in okolja, če jo bodo lahko – v svojo korist – izpodbijale velike korporacije in grozile državam z visokimi odškodninami. Mehanizem je diskriminatoren do nacionalnih podjetij in potrošnikov, in pravzaprav sploh ni potreben. EU in ZDA imajo dobro delujoče pravosodne sisteme, kjer lahko tuja podjetja uporabijo vsa pravna sredstva, se strinjajo podpisniki poziva.

Kako pa lahko slovenska civilna družba, vključno z ZPS, sicer sooblikuje stališča do TTIP na nacionalni ravni? Vladna ekipa na gospodarskem ministrstvu, ki se ukvarja s sporazumom, je majhna, saj dozdaj ta problematika ni uživala večje pozornosti. Marjan Hribar, ki vodi to ekipo, je pred časom povabil na pogovor nevladne organizacije (Umanotero, ZPS, sindikate, GZS), predvsem tiste, ki so se javno že opredelile do TTIP. Med drugim jim je pojasnil, da je za ministrstvo pomembno zlasti zagotoviti pogoje za razvoj slovenskega gospodarstva. Sporazum da mora biti splošno sprejemljiv, njegovi učinki pa bo odvisni predvsem od ambicioznosti naših podjetij.

Skupina naj bi se redno sestajala, a se je že pri oblikovanju stališč vlade do ISDS izkazalo, da vabilo velja predvsem za ministrstva in GZS, na ostalo civilno družbo pa so »pozabili«. Spregledali so celo, da je gospodarsko ministrstvo odgovorno tudi za politiko varstva potrošnikov, je kritična Kutinova. »Vse bolj se kaže, da za Slovenijo TTIP predstavlja predvsem velika tveganja in potencialne stroške, a odločevalci se problematike zares sploh še niso lotili. Če bodo spet nekritično podpirali mnenja bruseljskih uradnikov, potem nas zares lahko skrbi.«

In kakšne so konkretne nevarnosti za potrošnika? »Potrošniki, pa naj bomo iz Slovenije ali drugih držav EU, na naših policah nočemo mesa s hormoni, piščancev, ki so v izogib okužbi s salmonelo in campylobactrom oprani s klorom, namesto, da bi okužbe preprečili z dobro higiensko prakso. Vsak dan uporabimo več kot 15 različnih kozmetičnih izdelkov. V naše trgovine bi lahko dobili ameriško kozmetiko, ki vsebuje v EU prepovedane kemikalije, in tega sploh ne bi vedeli. V ZDA je prepovedanih le 11 kemikalij, v EU pa 1328! V EU kemični izdelki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, kot so težke kovine in svinec,« našteva Kutinova, na seznamu nevarnosti pa so še problematika gensko spremenjenih organizmov, uporabe hormonov v prireji mesa in druge.

 

POVABI PRIJATELJE DA PODPIŠEJO PETICIJO: 

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (2)

V kolikor pride do podpisa sporazuma TISA nam bodo privatizirali vodo ki, čudež narave, je kristal, je energija, je spomin, je življenje!!!

2015-02-13 13:41






 



Najpomembnejši vir zdravja je voda. Čeprav lahko nekaj časa preživimo brez hrane, moramo dnevno popiti zadostno količino vode, da nadomestimo izgubljeno telesno tekočino (na primer pri potenju) in zagotovimo zadostno količino tekočine za nastajanje urina in s tem nemoteno delovanje ledvic. Četudi je za izravnavo telesne tekočine pri izgubi vode v sili primerno vsakršno dovajanje tekočine (iz hrane, čaja, pijač…), ledvice za razstrupljanje potrebujejo predvsem eno – vodo, in to v najčistejši obliki. Louis Pasteur je nekoč dejal, da popijemo 90 odstotkov naših bolezni, s čimer pa seveda ni mislil samo na vodo, ampak tudi na škodljive snovi, ki se nahajajo v njej.



Pri tem se moramo zavedati, da so ledvice predvsem zbiralni organ. V ta namen filtrirajo iz krvi okoli 200 litrov tekočine na dan. To se dogaja tako, da se kri preceja kot skozi cedilo, pri čemer velike krvničke ne morejo prodreti skozi odprtino ledvičnega “cedila”. Skozi pa lahko gredo voda in različne, v njej raztopljene snovi, ki so manjše velikosti. To so sečne snovi in sečna kislina, hkrati pa tudi okoljski strupi. S precejanjem nastane primarni seč, ki nato teče skozi tako imenovani aparat ledvičnega tubula (cevke), ki je pravi čudež narave. Ti ledvični tubuli lahko vodo znova transportirajo v kri, v cevi ledvičnega tubula pa ostanejo škodljive snovi, ki se z urinom odplaknejo v mehur in iz telesa.



Na koncu ledvičnega tubula se znova resorbira okoli 190 litrov tekočine. Zakaj torej moramo dovolj piti? To je pomembno predvsem zato, ker so za vzdrževanje naših telesnih funkcij življenjsko pomembne uravnotežene zaloge vode (naše telo je iz približno 70 odstotkov vode). Pri nezadostnih količinah vode se odpre pletivo ledvičnega tubula, da se zagotovi vodno ravnovesje, kar pomeni, da se v telo znova lahko resorbirajo tudi strupene snovi. Preostalih 10 litrov moramo resorbirati toliko, kolikor telo dopušča izgubo vode z urinom. Čim manj pijemo, toliko več tekočine je treba resorbirati. In čim več moramo spet resorbirati, toliko več škodljivih snovi v vse višjih koncentracijah, ki bi bile sicer namenjene izločanju, organizem znova vsrka. Čim več pijemo, toliko več urina lahko proizvedemo in toliko manj strupenih snovi morajo ledvice znova resorbirati, da ohranijo vodno ravnovesje. Optimalno delovanje ledvic je torej neposredno povezano z zadostnim dovajanjem vode.



Dnevno izgubimo okoli 0,5 do litra tekočine s potenjem, dihanjem, iztrebljanjem … Da bi zagotovili izločanje sečnih snovi, moramo dnevno proizvesti najmanj liter (še bolje 1,5 litra) urina. Poleg zaužite tekočine, ki jo vsebuje hrana, znaša povprečna potrebna količina popite tekočine torej od 1,5 do dva litra na dan. To so najmanjše priporočene vrednosti za dovajanje tekočine. Če pa želimo razstrupljanje telesa res podpirati, moramo na 25 kilogramov telesne teže popiti liter vode, pri intenzivni terapiji z razstrupljanjem telesa pa lahko to količino še povečamo.



Kot smo že pojasnili, je za dobro delovanje ledvic treba dovajati tekočino, še zlasti vodo. Če je v vodi vezanih veliko snovi (kot so v kavi, čaju, pivu, limonadi …), se tako zmanjša njena sposobnost, da veže strupene snovi, ki so v telesu. Čistejša kot je voda, toliko več škodljivih snovi lahko raztopi in jih prek ledvic izloči iz telesa. Z vnašanjem različnih “osvežilnih pijač”, kot so kokakola, fanta in druge, telo potrebuje za izločanje snovi iz teh pijač še več čiste vode. Tudi pri mineralni vodi je tako, saj so minerali v njej v ionizirani obliki in jih telo ne more uporabiti. Zato se morajo minerali prek ledvic znova izločiti, kar pa zmanjša njihovo sposobnost vezave strupov.



Samoumevno je, da v vodi ne bi smelo biti škodljivih snovi. Sicer nam pristojne institucije vedno znova zagotavljajo, da naj bi bila naša pitna voda ustrezna, toda to je določeno s pojmom tako imenovanih mejnih vrednosti. Te pa so lahko stvar razprave, zakonodajalec jih stalno na novo določa in popravlja (praviloma vedno navzgor!). Vsako škodljivo snov, ki jo prejmemo s pitno vodo (tudi če je znotraj mejnih vrednosti), moramo prek ledvic znova izločiti. S tem se zmanjša njihova sposobnost odvajanja strupov iz telesa. Torej tudi tukaj velja načelo čiste vode.



Voda ni le skupek vodnih molekul (molekul H2O), ampak se strukturira v tako imenovane grozde (angl. cluster) oziroma skupke. Posamezne molekule H2O se v vodi prostorsko razporedijo. Čim boljša je sestava vode v skupku, toliko večji potencial za vezavo strupov ima. Če postavite kozarec vode za eno uro na sonce, ima bistveno večji potencial za vezavo strupov. Govorimo o revitaliziranju vode.



Prečiščena in revitalizirana voda (taka voda ima nizko prevodnost in velike vrednosti v ohmih) je optimalna za delovanje ledvic in ohranjanje zdravja z dobrim razstrupljanjem prek ledvic. Dnevno poleg vseh drugih pijač popijte najmanj 2,5 litra čiste revitalizirane vode. Seveda lahko tudi hrano (testenine, krompir, zelenjavo …) in druge napitke (čaj, kavo …) pripravljate s to vodo. Predvsem pa je njena uporaba priporočljiva pri pranju solat in druge zelenjave in sadja, saj tako izkoristimo njen visoki potencial vezave strupov.



Revitalizirano vodo imajo rade tudi rože in domače živali. O tem lahko naredite preprost preizkus. Postavite posodo z vodo iz pipe zraven posode s čisto, revitalizirano vodo in opazujte vašega psa, mačko ali ptiča, kako bodo ravnali. Vedno znova boste doživeli, da bodo živali z dobrim instinktom dale prednost očiščeni vodi.



Pri pitju veljajo tri zlata pravila, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.



Prvo zlato pravilo: Pijte, pijte in še enkrat pijte!



Le z zadostno količino vode lahko vaše ledvice normalno delujejo. Raje pijte iz najbolj umazane mlake, vodovodne pipe ali steklenice Cole light kot sploh ne.



Drugo zlato pravilo: Pijte čisto vodo!



 Bolj ko je voda čista, več škodljivih snovi se lahko v njej raztopi in izloči iz telesa. Glavna dnevna količina popitega naj bo najmanj 2,5 litra čiste vode. Vendar ne pijte vode iz pipe, limonade ali kave, temveč čisto vodo.



 Tretje zlato pravilo: Pijte čisto, vitalno, energizirano in živo vodo!



Za živo vodo je značilna sposobnost ustvarjanja strukturiranih skupkov (angl. clustrov). Prav ti so zmožni obdati strupene snovi, jih transportirati in pripraviti za izločanje. Z vitalno vodo lahko optimalno zbiramo strupene snovi v medceličnem vezivnem tkivu (mezenhim oziroma Pischingerjev sistem). Živa voda poviša raven tekoče vode v tkivu, je nujna pri prenosu strupenih snovi do izločevalnih organov, varuje beljakovinske strukture v telesu in ugodno vpliva na delovanje ledvic.



Za pojasnilo zgornjih napotkov sledi še več podrobnejših informaciji o vodi.



Voda – vir vsega živega



Kaj sploh je voda? Za kemika je voda H2O, za fizika snov v tekočem agregatnem stanju. Ali je voda vedno H2O ne glede na to, ali priteče iz gorskega izvira ali vodovodne pipe? Če jo opazujemo zgolj s kemičnega ali fizikalnega vidika, je odgovor da. Biofiziki, ki se v nasprotju s kemiki in fiziki ukvarjajo z živo materijo (bios = življenje), pa se s tem ne strinjajo.



 Živa in mrtva voda – razlika je komaj vidna



Nasvet, naj pijemo veliko vode, ni nič novega. Popili naj bi od dva do tri litra vode na dan, kar nekateri tudi počno. Le malokdo pa razmišlja o tem, KAJ pije in kakšna je kakovost popite tekočine. Mnoge ustanove, celo zakonodajalci, predpisujejo določene količine vitaminov, mineralov in mikroelementov. Obstaja mnogo smernic glede vsebnosti hranilnih snovi v naši prehrani, toda vse izhajajo iz količinskih meril. Tako žlico askorbinske kisline pojmujemo kot nekaj, kar obstaja v kemičnem smislu, namreč kot vitamin C, in smo jo celo pripravljeni užiti. Če analizirate hitro prehrano in “junk food” v kemičnem in fizikalnem smislu, jeste to, kar menite, da potrebujete. Vendar pa v biofizikalnem smislu ne boste pojedli nič živega. Živost posameznega živila, energija, ki jo vsebuje, je za ohranjanje in zagotavljanje zdravja izjemnega pomena. To je pomembno predvsem za vodo, kajti voda je in ostaja naš najpomembnejši vir življenja. Če jo uživamo kot nevitalno, mrtvo vodo, ki nima nobene energije več, nam še tako zdravo prehranjevanje na daljši rok ne pomaga prav veliko.



Naše telo vsebuje 70 odstotkov vode, tako kot naš planet. Če bi to vodo obravnavali kot organ, potem ne bi bil le naš najpomembnejši, temveč tudi največji. S primerjavo med človekom in Zemljo lahko gremo še dlje! Prav tolikšen delež soli kot je v našem telesu, je tudi na Zemlji. Vseh 84 elementov Zemlje najdemo v enakem razmerju tudi v našem telesu. Staro modrost “mikrokosmos v makrokosmosu” lahko potrdimo tudi v tem pomenu.



Kako raznovrstne naloge mora voda opravljati v telesu, potrjujejo naslednja spoznanja:



 




  • S pitjem vode uravnavamo njene zaloge v telesu.




  •      Z vodo vzdržujemo pretočnost ne le krvi in limfne tekočine, ampak predvsem prosto tekoče tkivne vode, ki je odgovorna za prehajanje hranilnih snovi do celic in odstranjevanje strupenih snovi iz njih.




  •      Voda je eden od odločilnih dejavnikov za nevtralizacijo strupenih snovi, ki se shranjujejo v medceličnem prostoru.




  •      Z vodo vzdržujemo tlak v ledvicah, tekočini hrbtnega mozga …




  •      Voda je izhodna snov za hidratizacijo ekstra- in intracelularnega prostora.




  •      Z vodo uravnavamo energijsko in elektrolitsko ravnovesje.




  •      Z vodo prenašamo energijo, je visoko občutljiv zbiralnik za elektromagnetna polja.




  •      Voda prevaja informacije.




  •      Z vodo uravnavamo kislinsko-bazično ravnovesje.




  •      Z vodo odpiramo celično presnovo.




  •      Z vodo odvajamo strupene snovi iz ledvic.




  •      Voda je sredstvo za prenos hranljivih snovi in kisika, ki se prenašajo s krvjo od črevesja in ledvic do celic. Z njo se izločajo odvečne presnovne snovi in ogljikov dioksid (prenašajo se z vodo v limfi, krvi in izločevalnih organih – ledvicah, pljučih, jetrih, žolču in koži).




  •      Z vodo uravnavamo telesno temperaturo (na primer s potenjem).




  •      Voda je topilo pri vseh kemičnih procesih.





Samo voda, ki je čista in revitalizirana, lahko opravi zgoraj omenjene, življenjsko pomembne naloge.



Kako nastane živa, energijsko polna voda?



 Po odkritju jedrskega fizika in Nobelovega nagrajenca dr. Carla Rubbieja znaša razmerje med materijo in energijo, ki je potrebna za nastanek te materije, okoli ena proti milijarda. Kemiki, fiziki in medicinci, ki se osredotočajo zgolj na materijo, se torej ukvarjajo le z eno milijardinko celote. O sporočilni moči “zahodnjaško” usmerjene znanosti je tako mogoče z mirno vestjo podvomiti. Te energije se ni mogoče dotakniti in je položiti pod mikroskop, saj ni materialna. Tako po pravilih medicinske znanosti ni mogoče razložiti fenomena žareče žarnice, zaradi česar energija zanjo ne obstaja, čeprav žarnica gori.



Če si natančneje ogledamo molekulo H2O, lahko poleg dveh atomov vodika in atoma kisika opazimo še 18 molekularnih in 15 ionskih povezav. V vsaki molekuli vodika najdemo še okoli milijardo biofotonov (to so delci brez mase, ki potujejo s svetlobno hitrostjo in s katerimi merimo spremembe določenih fizikalnih količin, na primer svetlobe). Voda ima dipolni značaj, kar pomeni, da je pravzaprav miniaturni magnet s pozitivnim in negativnim polom. Zato se molekule vode lahko povezujejo v skupke. Tako lahko zamrznjena voda tvori čudovite kristale. Voda ima torej kristalni značaj, je tekoči kristal. Pomislite, da tudi “osrčje računalnika” ni nič drugega kakor kvarčni kristal. Računalnik shranjuje čisto informacijo, ki je zapisana v kristalni strukturi. Računalniški izvedenci pa že raziskujejo sistem, ki bi bil sposoben zapisati informacije v vodi, s čimer si obetajo povečanje njegovih zmogljivosti.



Dejstvo je, da ne obstajata dve povsem identični molekuli vode. To je mogoče tudi dokazati. Zamrznite vodno molekulo in jo opazujte pod mikroskopom. Dobimo lahko popolno kristalno strukturo povsem določene oblike, ki je edinstvena (dve povsem identični snežinki ne obstajata). Če to vodno molekulo stalimo in nato znova zamrznemo, dobimo enak “prstni odtis”. Tako ima vsaka molekula vode lastno “identiteto”, ki je po vsej verjetnosti shranjena v biofotonski vsebini ene milijarde biofotonov. Ta identiteta je v tekočem, plinastem ali zamrznjenem stanju.



Tridimenzionalno je voda tetraeder (tako kot egipčanske piramide), vsi pa vemo, kako močno energijsko obliko ima tetraeder. Če je voda tako čudovit medij za shranjevanje nihajnih informacij, lahko sklepamo, da ne shranjuje informacij samo v računalniku, temveč tudi iz okolja. Voda nima le lastnega nihajnega spektra, ampak lahko povzema nihajne informacije iz našega okolja.



Oglejmo si pot do žive in energijsko bogate vode. Na poti do tal, ko je voda v obliki dežja, dobi povsem določen frekvenčni vzorec – solarno frekvenco. Kljub že prisotnemu elektromagnetnemu značaju je voda v tem stadiju še juvenilna (to je voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok). Zaradi zakona težnosti prodre v notranjost Zemlje, pogosto več tisoč metrov globoko. Na tej poti pridobi nadaljnje nihajne frekvence, predvsem frekvence tistih elementov, ki so ustvarili Zemljo. Ko je to končano, voda teče od spodaj navzgor proti površini, ker sledi zakonom levitacije. Sile gravitacije in levitacije so na Zemlji v določenem razmerju, voda pa si prizadeva uravnotežiti se z obema. Šele ko dobi vse elektro- in geomagnetske nihajne frekvence iz globin, priteče na dan kot zrel, naravni izvir. Na to zrelo vodo so modulirane tako imenovane Schumannove resonančne frekvence, ki imajo natančno določeno elektromagnetno nihajno frekvenco 7,83 hertza. To je taktna frekvenca našega planeta in naših možganov, prisotna pa je v celotni atmosferi. Naši možgani se na ta način preko frekvenčnega vzorca vode povežejo z “Zemljinim utripom”.



V tej čisti obliki je vsaka posamezna molekula vode dokazljiv nosilec informacij, saj poseduje celotno strukturo in geometrijo. Torej je živa in lahko izpolni različne naloge v telesu.



Če z biokemičnega vidika opazujemo vodo, ki prihaja iz tako imenovanega svetega izvira (na primer v Lourdu), je strukturirana povsem enako kot voda iz nekaj metrov oddaljenega vodovoda. Biofizikalno pa je mogoče prepoznati razliko. Italijan dr. Cicollo se že več kot 20 let ukvarja s svetimi izviri. Uspelo mu je dokazati, da imajo vsi izjemno visoko kristalno strukturo vode. Višja kot je njena kristalna struktura, več informacij je shranjenih v takšni vodi (s tem je voda tudi bolj živa), s katero lahko naše telo vzpostavi resonanco. Tovrstne resonančne reakcije lahko v našem telesu spodbudijo zdravilne reakcije, zato vsem priporočamo pitje vode iz zdravilnih izvirov (pozor, nekateri izviri so danes že kemično onesnaženi). Spomnite se tudi znanih pitnih kur v zdraviliščih naših prednikov, ki so žal že nekoliko pozabljene.



Ker pa to seveda ni izvedljivo, moramo poiskati možnosti, ki bi vodi dale čim več živosti. Voda, ki vsebuje zanjo specifične informacije v najvišji možni obliki, lahko v našem telesu spodbudi ustrezne resonančne odzive. Znanje o bioresonančni terapiji kaže, da s sprostitvijo resonančnih odzivov sprostimo energijske potenciale, namreč energijo, ki je v polariteti dveh različnih stvari z enako valovno dolžino. Razpoložljivih informacij ni mogoče izbrisati, odpraviti, mogoče jih je le spremeniti. Energije ni mogoče uničiti, lahko jo le spremenimo. Življenja ni mogoče uničiti, lahko preide le v drugo obliko. Vse to je odvisno od informacij in te lahko, če so enake, med seboj stopijo v resonanco. To načelo uporabljamo pri energiziranju vode iz vodovoda, čeprav nobena oblika energiziranja vodovodne vode nima takšne kakovosti, kot jo najdemo v vodi iz svetih izvirov.



 Voda iz pipe – navidezna kakovost življenja



 Vodovodna voda nima nobene strukture več, saj se te uničijo med nenaravnim pretokom skozi napeljave. Pri tem se moramo zavedati, da se voda zelo občutljivo odzove na pritisk. Tudi zelo dobra voda že po dobrih 80 metrih poti skozi napeljavo pod pritiskom izgubi svojo strukturo in tako postane mrtva. V biofizikalnem smislu takšna voda ne ponuja svojega potenciala. Tako voda iz pipe ne more več posredovati svoje živosti in energije, ki je za nas življenjskega pomena.



Zaradi svojega dipolnega značaja imajo vodne molekule po en pozitiven in en negativen pol. Na podlagi tega potenciala, ki je enak potencialu severnega in južnega pola, lahko molekule tvorijo tako imenovane grozdaste strukture oziroma skupke. V optimalnih razmerah in pri optimalni telesni temperaturi je v enem skupku povezanih okoli 300–400 vodnih molekul. Bolj ko je voda zrela, višja je njena lastna energija in popolnejše in stabilnejše so njene grozdaste strukture. Z njimi voda zajame vse, kar se je v njej raztopilo, ne glede na to, ali gre za ione, strupene snovi ali druge substance. Bolj ko je voda strukturirana (ima grozdaste skupke), več raztopljenih snovi lahko veže, da se potem izločijo prek ledvic. Če pa je grozdna struktura krhka ali nestabilna, se raztopljene strupene snovi znova sprostijo, medsebojno reagirajo in s svojo toksičnostjo znova obremenjujejo telo.



Tako na primer nastanejo tudi obloge apnenca v vodovodnih napeljavah, skozi katere teče voda iz pipe. V tem primeru zaradi slabe strukture pitne vode reagirata v vodi raztopljen kalcij in hidrogenkarbonat, kar povzroča pri nas dobro znane obloge vodnega kamna. Žal pa se to ne dogaja le v vodovodnih napeljavah, temveč tudi v našem telesu. Ker strupenih snovi zaradi uničenih grozdnih skupkov ne moremo preprosto izločiti, se odlagajo v našem telesu, zlasti v krvnih žilah. Voda iz pipe kot mrtva voda s svojimi razbitimi in nestabilnimi strukturami deluje na naše telo bolj v smislu zastrupljanja kot pa razstrupljanja. Voda prinaša življenje, lahko pa nam prinese tudi smrt.



Poleg tega, da je voda iz vodovoda mrtva, nas obremenjuje še s škodljivimi snovmi. V kmetijstvu uporabljajo več kot 300 dokazljivih pesticidov. Od te množice pesticidov so politiki predpisali, da se jih pri analizah pitne vode upošteva le 63 (podatek je za Nemčijo), pri čemer več kot 200 preostalih dokazljivih pesticidov, od katerih jih ima več kot polovica dokazljiv rakotvorni učinek, sploh ni zajetih!



K temu je treba prišteti še vrsto drugih snovi, ki jih sistematično sploh ne preiskujejo:



bakterije, glivice in viruse (tudi v mrtvi, toksični obliki),




  • industrijsko proizvedene akaricide (strupe za uničevanje pršic), fungicide, herbicide, insekticide, moluskicide (sredstva proti polžem) in nematocide (strupe proti glistam),




  • anorganske snovi (arzen, azbest, kalcij, težke kovine …),




  • radioaktivne snovi (plutonij, radij in stroncij 90, ki povzročajo radioaktivnost vode),




  • hormone, antibiotike in druga alopatska zdravila, ki prek jemanja zdravil pridejo v urin in od tod v vodni krogotok.





Omeniti moramo še farso tako imenovanih “mejnih vrednosti”. Zakonodajalec je, na primer tudi za nitrat, predpisal dopustne mejne vrednosti. Tako kot ima vsak sestavni del našega planeta značilno elektromagnetno nihanje ali elektromagnetno polje, ga ima tudi nitrat, čeprav gre za nenaravno (umetno) polje nihanja. Ne glede na to, ali je v naši pitni vodi en ali 100 miligramov nitrata, že informacija o škodljivi snovi vpliva na naše telo trajno negativno, pa čeprav gre za še tako majhno vrednost. Elektromagnetno polje nitrata ne učinkuje resonantno, temveč disonantno, kar sčasoma lahko privede do bolezni in popolnega energijskega neravnovesja.



Mejne vrednosti niso nič drugega kot določena količina strupenih snovi v pitni vodi, ki so jih naši politiki določili kot sprejemljive. Že dejstvo, da te mejne vrednosti stalno “prilagajajo” navzgor ali navzdol, je dovolj zgovorno. Tako skušajo potrošniku pričarati varnost, ki je ni. Pomislite samo na presenetljivo povečanje mejnih vrednosti dopustne radioaktivne obremenitve po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.



Čeprav so obrambni procesi našega telesa odlično prilagojeni za spopadanje s škodljivimi snovmi, je treba omeniti, da gre pri tej prilagoditvi večinoma za naravne škodljive snovi (seč ali sečna kislina) in ne nenaravne (nitrati, pesticidi, insekticidi …). Odločilno vlogo pri tem imata dolgoletno kopičenje škodljivih snovi in njihovo sinergijsko (medsebojno) učinkovanje, ki ga sploh ne moremo oceniti. Dejstvo je, da so bili naši starši in stari starši izpostavljeni le delcu škodljivih snovi, s katerimi se mora danes spopadati naše telo.



Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, kako pomembno je, da je voda, ki jo pijemo, kar najbolj razstrupljena oziroma očiščena. Ne govorimo samo o pitni vodi, temveč tudi o vodi, ki jo uporabljamo za pripravo kave, čaja ali juh, o vodi, v kateri kuhamo zelenjavo, krompir in druga živila. Da, govorimo celo o vodi, v kateri operemo solato.



 Ustekleničena in mineralna voda – zdrava alternativa vodi iz vodovoda?



V zadnjem času je mnogo ljudi spoznalo problematiko vode iz vodovodne napeljave, zato so začeli uporabljati ustekleničeno. Prepričani so, da so s tem naredili nekaj za svoje zdravje. Velika zmota. Predpise o kakovosti mineralne in namizne vode določajo vlade. Vsakokratne vrednosti teh predpisov ustrezajo strukturam podtalnice s kemijskega vidika. Ker pa čiste, naravne izvirske vode pogosto ne ustrezajo zahtevam teh predpisov, je njihovo stekleničenje prepovedano! Tako obstaja le malo izvirov z odlično vodo, ki se sploh še sme polniti v steklenice. Kakšen zločin nad človeštvom!



 Zmota št. 1: Mineralna voda je čista, zdrava voda.



 Mineralna voda je predvsem mrtva voda, saj jo iz izvirov črpajo. Izvirska voda postane zrela šele takrat, ko ima svoj stoodstotni potencial in sama prodre iz zemeljskih globin. Če ta proces zorenja prekinemo z visokozmogljivimi črpalkami, svojega stoodstotnega potenciala ne more doseči. Strukturo sicer lahko ima, vendar praviloma ni stabilna in jo je mogoče z lahkoto uničiti. Voda Volvic (op. prev. najbolj znana francoska ustekleničena voda) je dober primer, kako lahko biofizikalno in tudi biokemično izvrstna voda izgubi svojo kakovost. Voda ne vsebuje škodljivih snovi in klic, torej je biokemično čista. Najprej so vodo Volvic polnili v steklenice, zdaj jo v vse večjih količinah polnijo v plastenke. Plastika pa je umetna snov in ima zelo čista, disonantna, torej nenaravna elektromagnetna nihajna polja, ki lahko že v desetih minutah trajno negativno vplivajo na vodo, tako da od njene osnovne sestave ne ostane prav veliko. Ker tudi to vodo črpajo iz globin, se pomeša s podtalnico, ki vsebuje pesticide in škodljive snovi.



 Zmota št. 2: Z mineralno vodo zadostimo potrebam po mineralih.



Svetovni industrijski lobiji polnilcev mineralnih (in ustekleničenih) voda na leto porabijo milijarde evrov, da vzdržujejo takšna zmotna in neumna prepričanja. Znanstvenike, ki trdijo, da z mineralno vodo uživamo minerale in s tem vzdržujemo njihovo ravnovesje v telesu, brez izjeme sponzorirajo lobiji proizvajalcev mineralnih voda. Dejstvo je, da lahko naše telo sprejme minerale samo v organski obliki, torej z živili, anorganskih pa ne more predelati. Tega so sposobne le rastline, ki sprejmejo anorganske snovi v zemlji ali zraku in jih s fotosintezo predelajo in organsko vežejo. S tem postanejo te snovi za nas biološko dosegljive in telo jih lahko neposredno izrabi. Seveda so anorganski minerali prisotni tudi v izvirski vodi, vendar imajo v njej idealno grozdno strukturo, s katero so obdani, tako da jih lahko takoj in brez škodljivih posledic znova izločimo.



Mineralni presežek, ki se odlaga v našem telesu, je treba podobno kot strupe znova izločiti prek ledvic. S tem procesom ne porabimo samo veliko vitalne energije, ampak tudi dodatno obremenjujemo ledvice, njihova zmogljivost se zmanjša in prek ledvic lahko izločimo manj strupov. Ker so v mineralni vodi anorganske snovi in je v 80 odstotkih ta voda mrtva, je težava še večja.



 Zmota št. 3: Ogljikov dioksid dodajajo mineralni vodi zato, da je boljšega okusa.



V resnici ogljik dioksid dodajajo zato, da zatirajo klice v njej. V zreli, naravni izvirski vodi ni mogoče najti nobenih klic in škodljivih snovi. Ogljikov dioksid ustvari kislo okolje, ki je eden največjih sovražnikov za sicer zelo nestabilno sestavo vode, saj povzroči pritisk in sestava se po določenem času dokončno uniči. Voda se tudi v posodi premika od zgoraj navzdol in nasprotno, gre torej za proces gibanja vodnih molekul, ki ni nikoli prekinjen. Zato ostane dobra voda tudi v toplem prostoru vedno hladna. Dobra voda je živa, inteligentna, ima spomin in je sposobna stalne regeneracije.



 Ozoniranje – naslednji sovražnik struktur v vodi



Okrog 80 odstotkov vseh nemških mineralnih voda zdaj že ozonizirajo, da bi iz njih odstranili klice, s čimer želijo doseči uskladitev s smernicami za pitno vodo (op. prev. podatek za Slovenijo ni znan). V znanstvenih krogih imenujejo ozoniranje vode “kemoterapija za vodo”. Ozonska obdelava je za nekoč živo vodo še zadnji udarec – uniči jo za zmeraj. Z ozoniranjem obdelana voda se ne more več regenerirati. Ker (nemška) zakonodaja ne določa, da je treba potrošnike obvestiti o ozoniranju vode, sploh ne vedo, ali je voda, ki jo pijejo, ozonirana. Nemški zakonski predpisi so šli celo tako daleč, da proizvajalci ne smejo potrošnikov seznanjati niti o tem, da voda ni bila ozonirana. Zakonodajalec je namreč seznanjanje potrošnikov o morebitnem ozoniranju označil kot nelojalno konkurenco, nasprotovanje temu pa se preganja in kaznuje!



Sklep



 Pri vodi moramo biti zavestno pozorni, da je energijsko polna in kemijsko čista, drugače se sami spremenimo v filter. Vsi, ki želijo zavestno zdravo živeti, ne smejo pri najpomembnejšem viru življenja, vodi, sklepati nobenih kompromisov.



Z bioenergijskim testom je mogoče dokazati, kako ugodno vpliva prečiščena in energizirana voda na človekovo telo. Tudi če pacient med dvema terapevtskima terminoma ne stori ničesar drugega, kot da zaužije zadostne količine dobre vode, je mogoče s temi metodami dokazati, kako se lahko še tako degenerativna stanja znova stabilizirajo. (Vir Karin Rižner https://czb8.wordpress.com/8-stebrov-zdravja/)



Ostalo gradivo



Voda kot jo danes poznamo  je le bleda slika tistega kot je bila pred
industrijsko potrošniško revolucijo, kilometri vodovoda, visok pritisk in
premočrtnost gibanja z pravimi koti na sečiščih, s katerim jo
distribuirajo. V temi, brez sonca pride do naših pip pride mrtva , poleg tega pa še zelo informacijsko ter kemično in fizično onesnažena. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin Vode (Messages from Water) lepo dokazal Japonec Masaru Emoto. Več TUKAJ Pri črpanju in transportu (če so cevi daljše kot 70 metrov) se poruši struktura vode; namesto desno vrteča, postane voda levo vrteča in v telesu ne more opravljati svoje funkcije.



Lastnosti vode




  • ORP je zelo pomemben faktor, ki se da izmeriti pri vodovodni vodi
    v Velenju znaša +300 in nekaj, pri izvirski živi vodi (in ionizirani)
    -300 (naj me kdo popravi če se motim)




  • površinska napetost (skupki vodnih molekul) pri mrtvi vodi težko
    prehajajo celično membrano in navkljub zadostnem pitju naše celice
    ostajajo dehidrirane, dočim žive vode hidriramo že z polovično (eni
    pravijo 1/5) vode





Revitalizacija vode
Zakaj vrtinčenje vode (Imploder itd.) in kakšne so koristi take vode?



– Vrtinčena voda je mehka, rahlo alkalna, ima negativni ORP, pravilno



povezane vodne skupke, vsebuje veliko biofotonov in kisika ter dovolj koloidnih
mikromineralov.
– Telo jo lažje absorbira, hitreje prodre v celice.
– Zamenja polariteto toksičnih substanc, kot so težke kovine, pesticidi, nitrati, in s tem odpravi njihov toksičnost- ne prodrejo v celice.
– Upočasni staranje organizma
– Obnavlja telesno energijo in krepi telesno moč
– Obnavlja imunološki sistem in celice organizma
– Vrtinčena voda ohrani vse pridobljene lastnosti tudi po kuhanju, destiliranju, zmrzovanju, ogljikovem filtriranju, reverzni osmozi, radiaciji in kemičnem onesnaževanju











– PODPIŠITE JO TUDI VI:




VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!



WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE




Alpe Adria Green int. org.

Tančica skrivnosti okoli trgovinskega sporazuma

2015-02-13 09:25

Ljubljana, 11.02.2015, 06:38 | Alenka Arko

 

Nekje v konglomeratu kilometrov bruseljskih hodnikov in na stotine pisarn je tudi Soba. Soba z veliko začetnico, saj samo v njej lahko prideš do nekaterih podatkov o tem, kako potekajo zelo skrivnostna pogajanja o trgovinskem sporazumu med državami Evropske unije in ZDA.

 

 
Preverjeno - Alenka Arko

Voditeljica oddaje Preverjeno! Alenka Arko. (Foto: POP TV)

Najprej so pogajanja tako skrivali, da praktično dostopa sploh ni imel nihče, samo nekaj pooblaščenih pogajalcev. Po pritisku javnosti so jih vendarle nekoliko odprli.

 

 

Več o pogajanjih o trgovinskem sporazumu, pa aditivih in gensko spremenjeni hrani, ki bi jih ta lahko prinesel, si lahko pogledate v prispevku iz oddaje Preverjeno!

 

Pa poglejmo kako to zgleda zdaj: evropski poslanci, ki jih to zanima, se morajo naprej prijaviti na tečaj za ravnanje z zaupnimi gradivi, pa podpisati sporazum o nerazkrivanju podatkov, šele nato se lahko uvrstijo na poseben seznam in čakajo na prost termin. V Sobi lahko ostanejo največ štiri ure. Pred obiskom morajo tudi navesti natančno, v katere dokumente želijo vpogled. Vse elektronske naprave so strogo prepovedane, poslanci si lahko zapiske delajo le na poseben papir, ki jim ga dajo v Evropskem parlamentu. In na koncu, dokumenti, ki jih lahko vidijo, so le stališča in predlogi EU, kakšna so stališča ZDA pa ne more javno videti prav nihče.

Torej, če še niste nikoli slišali za Sporazum o trgovini in vlaganjih med EU in ZDA, je to pač zato, ker nikoli ni bilo mišljeno, da bi ... Pa čeprav gre za doslej največji takšen sporazum v zgodovini. Uradniki, tudi politiki, mirijo in zagotavljajo, da bo sporazum prinesel rast in nova delovna mesta in ne bo spodkopal oziroma znižal ureditev in visoke ravni varovanja na področju, kot so zdravstvo, okolje, varnost hrane. To bi bilo seveda super, če ne bi bilo, kot pravi George Monbiot iz Guardiana, enega problema, namreč, to preprosto ni res!

Evropski parlament

Kaj se dogaja za stenami evropskega parlamenta v Bruslju? (Foto: Reuters)

Nekaj razlogov, zakaj moramo biti previdni, nezaupljivi in zakaj se moramo Sporazuma bati: del sporazuma naj bi bil poseben mehanizem, ki bi razsojal v primeru sporov med posamezno državo in vlagatelji oziroma multinacionalkami. Ta omogoča, da velike korporacije tožijo vlade držav, če se jim zdi, da se te s kakšnim svojim ukrepom zmanjšale njihov dobiček. In pozor, sojenja naj bi potekala napol tajno pred skrivnostnimi arbitražnimi sveti, v katerih bodo sedeli bogato plačani odvetniki. Tako bodo obšli domača, nacionalna sodišča in na koncu tudi voljo in odločitve nacionalnih parlamentov.

Da to ni nekaj, kar se bo dogajalo v nepredvidljivi Mad Max džungli prihodnosti, dokazujejo že kar številni primeri. Tobačni gigant Phillip Morris toži Avstralijo in Urugvaj zaradi njihovega protitobačnega zakona, motijo jih opozorila na škatlicah cigaret. In na primer eden izmed zadnjih primerov: francoska korporacija Veolia, ki se ukvarja z vodami, toži egiptovsko vlado, ker je dvignila mesečno minimalno plačo s 400 na 700 egiptovskih funtov, kar je še vedno precej manj kot sto evrov. Trdijo, da jim bo to zmanjšalo dobiček. Torej korporacije direktno napadajo odločitve, ki so jih prej sprejele vlade in parlamenti suverenih držav, ker jim pač zmanjšujejo profit.

Trgovina

Bi s podpisom sporazuma tudi evropski potrošniki na police dobili s klorinom "očiščene" piščance? (Foto: Reuters)

Kako bi to lahko zgledalo v praksi med Evropo in ZDA? Samo en primer. Evropa zdaj ne uvaža ameriških piščancev, ki jih tam po zakolu še okopajo v kemikaliji klorinu. Če bi se ameriški perutninarji odločili za tožbo evropskih držav, bi verjetno zmagali, če pa bi se Evropa še naprej upirala, bi verjetno vsaj morala plačati ogromno odškodnino. Kakšni so pritiski, pove že podatek, da je Evropska komisija imela v letu in pol od začetka pogajanj osem sestankov s predstavniki civilne družbe in 119 s predstavniki in lobisti mednarodnih korporacij.

Dejstvo je, da so trenutno evropska in ameriška merila, kar zadeva hrano in okolje precej različna. V ZDA recimo kar 70 odstotkov predelane hrane vsebuje gensko spremenjene organizme. Američani uporabljajo precej več pesticidov, živini pa dodajajo tudi rastne hormone. Kar zadeva potencialno strupene substance, v Evropi je vzpostavljen sistem, da moraš, preden daš nekaj na trg, zagotoviti, da je stvar varna, v ZDA pa lahko uporabljaš vse, dokler ti ne dokažejo, da je strupeno.

Naivno bi bilo pričakovati, da bo sporazum predvideval, da se bodo ameriški nižji standardi približali višjim evropskim. Obljuba, da bo sporazum pocenil hrano, bi lahko seveda v takšnem primeru obveljala, vprašanje je le, koliko na račun kakovosti in na koncu našega zdravja.

Protest proti Monsantu

Nismo vaš znanstveni poiskus, piše na plakatu, ki ga v rokah drži deklica med protestom proti Monsantu v Los Angelesu. Podjetje proizvaja gensko spremenjena semena poljščin in si želi prodreti tudi v Evropo. (Foto: Reuters)

In druga velika obljuba, da naj bi sporazum spodbudil gospodarstvo in predvsem prinesel nova delovna mesta. Morda, toda podatki in izkušnje podobnih sporazumov kažejo drugače. Pred leti so prav tako po dolgotrajnih pogajanjih in z velikim pompom sprejeli Severnoameriški trgovinski sporazum med ZDA, Kanado in Mehiko, NAFTA. Prinesel naj bi na sto tisoče novih delovnih mest, v resnici pa se je več kot desetletje po sprejetju pokazalo, da je na primer Američanom odnesel skoraj milijon delovnih mest.

Torej, kot pravi novinar Independenta, ne vem, kako se zdi vam, toda mene je strah. In glasoval bi proti sprejetju sporazuma, razen seveda, da ne morem. Večina namreč pri sprejemanju sporazuma ne bo imela prav nobene besede. Politiki, lobisti, vsi nas bodo prepričevali, da so potencialne gospodarske koristi pomembnejše od na primer tega, da bodo korporacije kar naenkrat močnejše kot države, vlade in parlamenti. Kaj bi si belili glave s takšnimi malenkostmi, če pa se lahko lepo zasluži!
V vsakem primeru, tudi če so vse te bojazni pretirane in bo Sporazum res prinesel same prednosti, pa bi morali s pogajanj odstreti to gosto tančico skrivnostnosti, da se končno znamenita Soba odpre bolj na široko in vsem zainteresiranim.

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (6)

Organizacije poslale skupen dopis državnim organom, glede trgovinskih sporazumov

2015-02-04 08:42

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (10)

Slovenija v TTIP pričakuje visoke standarde o varni hrani

2015-01-24 16:19

Slovenija v TTIP pričakuje visoke standarde o varni hrani

STA

23.01.2015  19:29

 

Pri teh standardih pogajalci ne bodo popuščali, zagotavlja Evropska komisija

 

Na konferenci o TTIP, ki jo je danes v Ljubljani pripravilo gibanje Fokus 2031, so posebno pozornost namenili eni najbolj spornih točk bodočega sporazuma - področju hrane in kmetijstva.

 

Slovenija, ki spoštuje in zagovarja zelo visoke standarde o varni hrani in kmetijstvu. svoja stališča brani tudi v pogajanjih o TTIP, prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA, zagotavlja Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. V nevladnih ustanovah pa opozarjajo, da je moč multinacionalk večja od moči držav.

 

Razlike med EU in ZDA pri varni hrani

 

Med EU in ZDA je na področju varne hrane nekaj temeljnih razlik. EU se osredotoča na varnost celotne prehranske verige, ZDA pa zanima le varnost izdelka "na koncu tunela", je pojasnil Robert Pederson iz platforme ARC2020. Med EU in ZDA so razlike tudi pri modelih ocenjevanja tveganj in pri označevanju.

 

Razlike med EU in ZDA na področju hrane in kmetijstva priznava tudi Tanja Strniša in dodaja, da Slovenija zahteva, da standardi ostanejo. Naša država ostro nasprotuje gensko spremenjenim organizmom (GSO) na domačem ozemlju in zahteva, da je vsebnost GSO v hrani in krmi jasno označena. Sredstva za dekontaminacijo živil v EU niso dovoljena, zelo stroga pravila so tudi o izdelkih iz kloniranih živali.

 

Sporazum morajo ratificirati vse parlamenti držav EU

 

"Zaenkrat imamo iz Evropske komisije zagotovila, da pogajalci pri teh standardih ne bodo popuščali," je zagotovila državna sekretarka. Kot zdaj kaže, da bodo morali sporazum ratificirati vsi parlamenti držav članic EU.

 

Razpravo in ratifikacijo v nacionalnih parlamentih je kot nujno izpostavila direktorica slovenskega Greenpeacea Nina Štros. Opozorila je na moč korporacij v primerjavi s finančno obubožanimi državami, ki si najbolj želijo zagnati gospodarsko rast. Po njenem mnenju moramo nujno zagotoviti, da korporacije ne bodo postavljene nad nacionalne pravne rede posameznih držav.

 

Zgled naj bo prostotrgovinski sporazum EU s Kanado

 

"Imamo javno objavljen dosežen prostotrgovinski sporazum EU s Kanado, ki lahko služi kot osnova za analizo," je povedal Andrej Gnezda iz Umanotere. Dodaja, da bi morala vlada s svojimi organi pripraviti analizo, kaj nam posamezne določbe tega sporazuma prinašajo, in se do njih opredeliti.

 

Da TTIP ne bo vodil do zniževanja standardov na nobeni strani, je zagotovil David Burger z ameriškega veleposlaništva. Cilj zaključiti pogajanja do konca letošnjega leta se mu sicer zdi zelo ambiciozen.

 

O SPORAZUMU TISA PA ŠE KAR MOLČIJO!!!

PROSIMO VAS, DA POVABITE ČIMVEČ PRIJATELJEV IN ZNANCEC, DA PODPIŠE TO PETICIJO!!! http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije
HVALA!!!
UO Alpe Adria Green

Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (9)

Odmevi

2015-01-18 11:52

V četrtkovih Odmevih je gostoval lobist prostotrgovinskih sporazumov Sean Donnelly, podpredsednik Sveta za mednarodno poslovanje Združenih Držav (leta 1945 ustanovljeno združenje multinacionalk, odvetniških pisarn in trgovskih kartelov), ki naj bi predstavil "ameriški pogled" na pogajanja, ki potekajo za zaprtimi vrati - Od 17 min dalje.

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.174314558/

 

Tukaj si lahko preberete še enega, izpod peresa Roberta Reicha, profesorja ekonomije na univerzi Berkeley, ameriškega ministra za delo v Clintonovi vladi (1993 - 1997).

Ameriški pogled torej, na posledice, ki bi jih za pravice ljudi po vsem svetu – vključno z devetindevetdesetimi odstotki državljanov ZDA – imeli prostotrgovinski sporazumi, kakršni so Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), Sporazum o trgovini s storitvami (TISA), Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA), in Čezpacifiško partnerstvo (TPP), o katerem v članku konkretno govori:

Republikanci, ki sedaj upravljajo s Kongresom ZDA govorijo, da si želijo sodelovanja s predsednikom Obamo, pri čemer izpostavljajo Čezpacifiško partnerstvo, TPP, kot zgled. Problem je samo v tem, da bi bil TPP katastrofa.

Če še niste prida slišali o TPP, potem vedite, da je prav v tem problem. TPP naj bil bil največji trgovinski sporazum v zgodovini, saj naj bi vključeval države od Čila do Japonske, teritorij s kar 792 milijoni ljudi, in približno 40 odstotkov vsega svetovnega gospodarstva: vendar se je pripravljal v strogi tajnosti.

V pripravo sporazuma so bili vključeni lobisti iz največjih ameriških korporacij in največjih bank Wall Streeta, ameriška javnost pa ne. Je recept za mastne profite in še debelejše plačne kuverte tistih na vrhu, za večino Američanov pa ni dober, in celo za večino preostalega sveta ne.

Najprej nekaj ozadnih dejstev. O trgovinskih politikah navadno mislimo, da lahko izbiramo med ”svobodno trgovino” in ”protekcionizmom.” Svobodna trgovina je vedno pomenila odpiranje meja za izdelke od drugod. Protekcionizem je pomenil obremenjevanje teh izdelkov s carinami in davki, da niso preplavili domačega trga.

V desetletjih po drugi svetovni vojni so se ZDA odločile za svobodno trgovanje. Ideja je bila, da se bo vsaka država specializirala za tiste dobrine, ki jih lahko proizvaja najbolje in z najnižjimi stroški. Na ta način bi življenjski standard rasel tako doma kot v tujini. Ustvarjala bi se nova delovna mesta, ki bi nadomestila izgubljena. In, zamejili bi komunizem.

Tri desetletja je svobodno trgovanje delovalo. Bilo je dobro za vse.

V zadnjih desetletjih pa se je izbira zapletla, dobički iz trgovinskih sporazumov pa so se vedno bolj kopičili pri tistih na vrhu.

Carine so že sedaj nizke. Pogajanja zdaj tečejo o takih rečeh, kot so intelektualna lastnina, finančne regulacije, delovnopravna zakonodaja, pravila o zaščiti zdravja, socialne varnosti in okolja.

Zdaj ne gre več za svobodno trgovanje proti protekcionizmu. Kajti velike korporacije in Wall Street hočejo malo obojega.

Zahtevajo več mednarodnega protekcionizma, ko gre za intelektualno lastnino in druge dobrine. Torej hočejo pravila trgovanja, ki bi ščitila in v tujino širila veljavnost njihovih patentov, trgovskih znamk in avtorskih pravic, in ki bi ščitila njihove globalne franšizne sporazume, zavarovanja in posojila.

Na drugi strani pa hočejo manj zaščite potrošnikov, delavcev, malih investitorjev in okolja, ker vsi ti ovirajo njihove dobičke. Torej hočejo taka pravila trgovanja, ki bi jim omogočala, da razveljavljajo takšno zakonsko zaščito.

Ni torej presentljivo, da je TPP, ki so ga napisali prevsem lobisti korporacij in Wall Streeta, ravno takšna mešanica obojega.

Kar je dosedaj pricurljalo v javnost, je na primer to, da bo farmacevtska industrija uživala mnogo močnejšo zaščito svojih patentov, kar bo močno oviralo proizvodnjo generičnih zdravil. To je za farmacevtski kartel sijajna kupčija, manj sijajna pa je za prebivalce držav v nerazvitem svetu, ki življenjsko nujnih zdravil ne bodo več mogli dobiti po ceni, ki si jo še lahko privoščijo.

TPP globalnim korporacijam tudi poklanja tribunal privatnih odvetnikov, ki bo zunaj in nad katerimkoli državnim zakonodajnim sistemom, in ki bo lahko zahteval odškodnine za vsako “nepravično razlastitev” korporativne posesti v tujini.

Še bolj na roko globalnim podjetjem pa je provizija TPP, ki predvideva, da bo tribunal lahko od držav zahteval odškodnine za izgubljene dobičke, ki bi bili posledica državne pravne regulative. Philip Morris že uporablja takšno določilo (iz dvostranskega trgovinskega sporazuma med Urugvajem in Švico) proti Urugvaju na podlagi trditve, da stroga protikadilska zakonodaja v Urugvaju nepravično zmanjšuje profite tobačnega velikana v tej državi.

Vsi, ki verjamete, da je TPP koristen za Američane, si zapomnite: tuje podružnice in hčerinske družbe katerekoli korporacije, ki ima matičnost v ZDA, bodo enako zlahka osporavale katerokoli uredbo v ZDA na podlagi nepravično zmanjšanega dobička – na primer uredbo, ki ameriške potrošnike ščiti pred nevarnimi ali nezdravimi prehranskimi artikli, pred lažnimi zavarovalničarji ali oderuškimi posojevalci denarja, delavce pred nevarnimi delovnimi pogoji, davkoplačevalce pred še kakim reševanjem Wall Streeta z njihovim denarjem, okolje pa pred strupenimi industrijskimi izpusti.

Vlada pravi, da bo trgovinski sporazum pospešil izvoz ZDA v hitro razvijajoči se pacifiški bazen, kjer se ZDA soočajo z naraščajočo kitajsko konkurenco. TPP je del Obamove strategije zaustavljanja in omejevanja ekonomske in strateške moči Kitajske.

Lepo. Ampak sporazum bo ameriškim korporacijam omogočil tudi pospešen izvoz delovnih mest v tujino.

Z drugimi besedami, TPP je trojanski konj v globalni dirki proti dnu, ki velikim korporacijam in Wall Streetu daje moč, da odstranijo vso in vsako zakonodajo in predpise, ki jih ovirajo na poti k dobičkom.

V času, ko so korporativni dobički na rekordno visoki ravni in je povprečna mezda nižja kot pred štirimi desetletji, večina Američanov potrebuje zaščito. Ne pred mednarodnim trgovanjem, temveč pred politično močjo velikih korporacij in Wall Streeta.

Čezpacifiško partnerstvo je napačno zdravilo za napačen problem. Kakorkoli ga obračate, je kratkomalo napačen.

PROSIMO VAS, DA POVABITE ČIMVEČ PRIJATELJEV IN ZNANCEC, DA PODPIŠE TO PETICIJO!!!
HVALA!!!
UO Alpe Adria Green

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (4)

RECITE STOP SPORAZUMU “TISA”

2015-01-11 22:10

stop tisa

URAD VLADE RS ZA KOMUNICIRANJE

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 8. januar 2015

  17.redna seja Vlade RS

Vlada se je seznanila z informacijo o pogajanjih o treh sporazumih

 Vlada RS se je na današnji seji seznanila  z informacijo o pogajanjih za sklenitev Obsežnega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), o Čezatlantskega partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) in o Sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA).

Namen sporazumov na področju zunanje trgovine je olajšati medsebojno trgovanje s ciljem povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. To dosegajo po eni strani z zniževanjem carin ter z odpravo ovir pri carinjenju (npr. obvezno plačevanje taks pri carinjenju, dolgotrajni postopki carinjenja) in po drugi strani z odpravo necarinskih ovir.

Sporazumi na področju zunanje trgovinske politike se po uveljavitvi uporabljajo neposredno in veljajo v celoti za vse države članice EU. Notranja zakonodaja EU se zaradi uveljavitve novih sporazumov načeloma ne spreminja.

Pri pogajanjih, ki jih tudi v imenu držav članic vodi Evropska komisija, se Slovenija zavzema za čim bolj transparentni proces pogajanj in tudi za ratifikacijo sporazumov v nacionalnih  parlamentih. Na ta način se želi ohraniti možnost, da se odločitev glede posameznega sporazuma sprejme tudi v posameznih državah članicah EU.

Po vstopu Slovenije v EU se je trg za slovenska podjetja močno povečal, kljub temu pa prevelika odvisnost od evropskega trga ni optimalna za slovensko gospodarstvo, saj ga naredi preveč odvisnega od razmer na tem trgu. Slovenija je v preteklosti vedno ohranjala liberalno držo in se zavzemala za čim bolj prosto in odprto trgovino, ki bi omogočila trgovanje vsem, ne le največjim podjetjem, ki imajo dovolj resursov, da se spopadajo z ovirami, s katerimi posamezne države ščitijo svoje trge. Glede na majhnost slovenskega gospodarstva, je bilo to nujno.

Potrošniške pravice v EU se zaradi sporazumov ne bodo spreminjale. Bolj kot posamezniki bodo posledice čutila podjetja in sicer v prvi vrsti tista, ki sodelujejo z državami, s katerimi se sporazumi sklepajo, posredno pa tudi tista, ki so v sodelovanje z državo pogodbenico (ZDA oziroma Kanado) vključena posredno npr. kot poddobavitelji.

Pri pogajanjih za TTIP in TiSA sporazum se vsebine še spreminjajo, na večini področij so konsolidirana besedila šele v prvi fazi oblikovanja. Glede na to, se tudi delovna stališča sproti spreminjajo in oblikujejo. Predstavniki Republike Slovenije, ki so vključeni v proces pogajanj preko različnih delovnih teles, si prizadevajo za zaščito varstva človekovih pravic, za ohranjanje v EU doseženega nivoja zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja v Sloveniji ter za ohranjanje standardov na področju dela in varstva potrošnikov.

Pogajanja za sporazum CETA (Comprehensive Economic Trade Agreement) med EU in Kanado so bila uradno zaključena septembra 2014, delovno besedilo sporazuma je že objavljeno na spletni strani Evropske komisije. Sporazum naj bi po uveljavitvi prinesel za 22,9 % povečanje trgovine z blagom in storitvami med EU in Kanado, kar bi posledično pomenilo tudi povečanje BDP EU, in sicer za 11,6 milijard EUR letno.

Pogajanja za TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) med EU in ZDA so še v teku (v tednu od 29. 9. do 3. 10. 2014 je potekal 7. krog pogajanj). S sklenitvijo sporazuma naj bi se odpravilo večino trgovinskih ovir med EU in ZDA, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Poleg liberalizacije bilateralnih trgovinskih tokov bo zajemal tudi investicije, regulatorna vprašanja in pravila na področju mednarodnih trgovinskih odnosov.

Večstranska pogajanja za trgovinski sporazum o trgovini s storitvami TiSA (Trade InServices Agreement) so v teku. Namen teh pogajanj je nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami v okviru Razvojne agende iz Dohe, ki poteka v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization). Pogajanja potekajo med 23-imi članicami WTO, vključno z EU.

Obsežni gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)

Že pred začetkom pogajanj za širok trgovinski sporazum, ki so se začela na podlagi sprejetih smernic aprila 2009, sta Kanada in EU na vrhu leta 2007 sprejeli odločitev o izdelavi študije, s katero bi ocenili potencialne koristi za liberalizacijo bilateralne trgovine. Iz ugotovitev objavljenega skupnega poročila iz marca 2010 (Joint Report on the EU – Canada Scoping Exercise) izhaja, da bi odprava kvantificiranih faktorjev, ki vplivajo na bilateralno trgovino, potencialno povečala letne prihodke EU za 11,6 milijard € in 8,2 milijard € za Kanado v 7 letih izvajanja trgovinskega sporazuma.

Sporazum obsega liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, posebej ureja področje pomorskih, finančnih in telekomunikacijskih storitev. Predvideva liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil. Ureja tudi področje netarifnih ovir ter področje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Obsega še določbe o carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, subvencijah, določbe na področju začasnega vstopa, medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pravicah intelektualne lastnine, trgovini in trajnostnem razvoju, delu ter okolju, protokol o medsebojnem priznavanju rezultatov ocene skladnosti, o dobrih proizvodnih praksah na področju farmacevtskih proizvodov, določena so področja nadaljnjega sodelovanja, vključuje določbe o transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov. Celotno delovno besedilo, ki bo še predmet pravnega prečiščevanja, je objavljeno na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/.

Sporazum vsebuje naslednja področja:

  • Odpravo carin
  • Sodelovanje na področju necarinskih ovir
  • Liberalizacijo storitev
  • Investicije
  • Javna naročila
  • Zaščito intelektualne lastnine
  • Geografske označbe

 Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP)

Pogajalske smernice za Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) so bile sprejete junija 2013. V tednu od 29. septembra do 3. oktobra 2014 je potekal zadnji – sedmi – krog, na katerem so pogajanja tekla skoraj o vseh poglavjih sporazuma, pri čemer je bil velik poudarek na pripravi konsolidiranih besedilih – to so besedila, ki vsebujejo tako tekst predlagan s strani EU kot tudi tekst ZDA.

Na zahtevo več držav po transparentnosti, med njimi tudi Republike Slovenije, so bile po umiku oznake zaupnosti javno objavljene informacije po posameznih poglavjih in pogajalska besedila, ki so bila v okviru pogajanj med EU in ZDA za Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum – TTIP posredovana ameriški strani

(http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1230).

Zaradi izredne širine sporazuma bo TTIP sporazum začel veljati šele po ratifikaciji v nacionalnih parlamentih držav članic EU, Evropskem parlamentu in v ZDA. S sklenitvijo sporazuma se EU ne odpoveduje svoji suverenosti pri sprejemanju zakonodaje. Kljub sklenitvi sporazuma bosta Slovenija in EU še vedno lahko sprejemali svojo zakonodajo v skladu s svojimi potrebami in načeli.

Javne storitve so izvzete iz pogajanj, kar pomeni, da sporazum na to področje ne bo vplival. Glede ISDS mehanizma Republika Slovenija meni, da glede na to, da so tako ZDA kot večina držav članic EU članice OECD, kjer je zaščita investicij na visoki ravni, ni potreben. Kljub temu pa se želi, pred oblikovanjem dokončnega stališča do tega vprašanja, seznaniti z novo verzijo besedila, ki bo upoštevala v javni razpravi prejete pripombe. Odprava regulatornih ovir je možna le pod pogojem, da spremembe ne bi zahtevale nižanja obstoječih standardov na področju zaščite zdravja ljudi in živali, varnosti, dela in okolja. To zahtevajo vse države članice EU, vključno z  Republiko Slovenijo. Na področju prehranske varnosti, kjer obstajajo precejšnje razlike med EU in ZDA, se bo Slovenija zavzemala, da se pri presojanju ustreznosti predpisov ohrani možnost uporabe previdnostnega načela in se ne znižujejo v EU doseženi standardi na tem področju ter se obenem ne zmanjšuje nivo varstva potrošnikovPodročje kemikalij bo v sporazumu urejeno s sektorskim aneksom. Cilj aneksa je ureditev, ki bi ob ohranitvi uveljavljenih ukrepov in mehanizmov nadzora kemikalij omogočila čim širšo uporabo mednarodnih praks, izogibanje podvajanja testiranj, sodelovanje na področju uporabe metod ocenjevanja, še posebej pri razvoju novih postopkov …

Sporazum o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) je sedaj sestavljen iz treh delov:

dostop na trg:  liberalizacija trgovine z blagom zajema odpravo carin, za občutljive izdelke se bodo carine zniževale postopoma, lahko tudi v okviru kvot. Možna bo uporaba ukrepov trgovinske zaščite. Sporazum bo pomenil višjo stopnjo liberalizacije storitev. Predvideva tudi liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil na vseh administrativnih ravneh.

regulatorna vprašanja in netarifne ovire: pomemben element sporazuma je spodbujanje regulatorne skladnosti zakonodaje za blago in storitve preko medsebojnega priznavanja, harmonizacije in drugih načinov regulatornega sodelovanja. Prinaša zavezo k odpravi netarifnih ovir. Vseboval bo sektorske določbe, pri čemer so izpostavljeni avtomobilski, kemični, farmacevtski sektor, sektor medicinskih pripomočkov, kozmetični sektor, pesticidi, tekstil, informacijsko-komunikacijske tehnologije, finančne storitve, sektor strojev in elektronskih naprav.

pravila: sporazum bo obsegal tudi določbe o pravicah intelektualne lastnine, carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, trgovini in trajnostnem razvoju, energiji in surovinah, malih in srednjih podjetjih, gibanju kapitalskih tokov in plačilih, transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov.

 Sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)

Pogajanja o sklenitvi sporazuma TiSA potekajo med 23-imi članicami Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vključno z EU. V imenu EU se pogaja Evropska komisija.

Pogajanja se ne vodijo v WTO (mnogostranska- multilateralna) ampak med zainteresiranimi državami članicami (večstranska – plurilateralna). V pogajanjih sodelujejo Avstralija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, EU, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Lihtenštajn, Mehika, Nova Zelandija, Norveška,Pakistan, Panama, Paragvaj, Peru, Švica, Tajvan,Turčija in ZDA. Za vključitev v pogajanja so izrazile interes še nekatere druge države. Pričakuje se sprejem novih boljših pravil pri domači zakonodaji (dovoljenja in licence) v mednarodnem pomorskem transportu, e-trgovini, telekomunikacijah, finančnih storitvah, začasni prisotnosti tujih fizičnih oseb in vladnih naročilih storitev. Pri določanju novih disciplin je potrebno upoštevati tudi razvojne cilje držav v razvoju.

Pogoj, da TiSA sporazum postane plurilateralni WTO sporazum oziroma pride pod okrilje WTO je, da mora trgovina s storitvami njenih članic obsegati 90 % svetovne trgovine. Ta pogoj sedanja sestava držav, ki se pogajajo, ne izpolnjuje.

Namen sporazuma je tudi nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami iz Razvojne agende iz Dohe (DDA), ki so se začela v okviru WTO že leta 2001 s sprejetjem ministrske deklaracije in določitvijo delovnega programa. Predlog EU je javno dostopen nahttp://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152686.pdf).

Evropska komisija o poteku pogajanj obvešča države članice v Svetu EU in Evropski parlament.

Evropska komisija je na svoji spletnih straneh pripravila natančne informacije državljanom EU o tem sporazumu ter objavila EU pogajalske dokumente kot je npr. EU ponudba. V tej ponudbi so vključene tudi slovenske pripombe. Pred določitvijo EU ponudbe so bila opravljena posvetovanja med ministrstvi. EU je tako prvič v svoji zgodovini trgovinskih pogajanj iz dokumentov umaknila oznako »LIMITE« tako, da ima do njega vsak prost dostop.

Javno zdravstvo in javno šolstvo, ki je financirano s strani države, kot v vseh trgovinskih sporazumih EU, je izključeno iz sporazuma TiSA. EU doslej na tem občutljivem področju še nikoli ni sprejela  nobenih obveznosti in jih tudi v bodoče ne bo. To pa velja bolj ali manj za vse članice WTO.

Na področju t.i. »public utilities« (javne gospodarske službe) EU in države članice ohranjajo pravico do javnih monopolov in izključne pravice na nivoju EU, nacionalnih vlad in na lokalnem nivoju. Stališča EU, izražena v EU ponudbi, so tudi v skladu z rezultati javnega posvetovanja o TiSI, po katerem mora EU ohraniti obstoječi »status quo« glede veljavne zakonodaje in omejitve na občutljivih področjih kot so finančne storitve ter osnovne javne storitve (zdravstvo, šolstvo, oskrba za vodo in energijo).

Ker je potrebno pred sklenitvijo izključiti vsak dvom o tem, da bi njegove določbe kakor koli posegale v človekove pravice, bo pripravljena posebna študija (Trade SIA in support of negotiations on a plurilateral Trade in Service Agreement), s katero bodo identificirana glavna področja človekovih pravic, ki bi lahko vseeno potencialno bila okrnjena s tem sporazumom (posredni ali celo neposredni poseg v njih v smislu morebitnega zmanjšanja doseženega nivoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Z namenom priprave omenjene študije je Ecorys  oktobra 2014 na spletni strani http://www.trade-sia.com/tisa/launch-of-tisa-survey/ objavil anketo namenjeno različnim deležnikom (podjetjem, nevladnim organizacijam itd), v kateri lahko zainteresirani sodelujejo do 31. januarja 2015.

V skrajnem primeru bo Evropski parlament pred odločanjem o ratifikaciji po svoji presoji zahteva tudi predhodno mnenje Sodišča Evropske unije.

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)”:

VEČ NA POVEZAVI!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

mNENJE eu NEVLADNIH ORGANIZACIJ - ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA PREHRANSKE VARNOSTI

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/27/cezatlanski-sporazumi-deregulacija-prehranske-varnosti/

MNENJE EU NEVLADNIH ORGANIZACIJ -ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA NA OKOLJSKEM PODROČJU

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/26/cezatlanski-sporazumi-deregulacija-na-okoljskem-podrocju/

PROSIMO VAS, DA POVABITE ČIMVEČ PRIJATELJEV IN ZNANCEC, DA PODPIŠE TO PETICIJO!!!

HVALA!

UO AAG 

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (4)

Sporazum Tisa: morda izgubljajo vsi, razen svetovnih korporacij

2015-01-01 11:28

Sporazum Tisa: morda izgubljajo vsi, razen svetovnih korporacij

Vlada napoveduje boljše čase, nevladniki se tresejo pred katastrofo.

 
Gorazd UtenkarNedelo
Zadnjih dvajset let, od ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije (WTO) s sedežem v Ženevi leta 1995, so padle številne ovire za trgovanje. Ker pa za nekatere države to padanje ovir poteka prepočasi, so se o sproščanju trgovanja začele pogajati medsebojno, mimo WTO.
 
Sporazum Tisa: morda izgubljajo vsi, razen svetovnih korporacij
Med podporniki sporazuma Tisa je tudi graditelj pravljičnih dežel Disney. Foto: Reuters
 

Sproščena trgovina

Tisa je samo eden od sporazumov, s katerimi naj bi »sproščali« mednarodno trgovino. Do zdaj so s pogajanji pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) carine in druge dajatve v trgovini med državami že tako zmanjšali, da dodatno zmanjšanje ne bi več prineslo posebnih rezultatov.

Zato je WTO hotela trgovino »sproščati« z odpravo ovir, ki se pojavljajo v zakonih in standardih držav in pogosto varujejo javni interes. Ker številne države v to niso privolile, so se začele druge o tem pogajati same.

Poleg Tise sta posledica takšnih dogovorov tudi čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo med ZDA in EU (TTIP) – pogajanja še potekajo in po optimistični različici zainteresiranih naj bi sporazum začel veljati leta 2018 – in celovito gospodarsko sodelovanje med Kanado in EU (CETA).

Pogajanja glede drugega so že končali, o njem bo glasoval evropski parlament, vendar menda brez možnosti dodajanja sprememb, torej gre za napol prisilno načelo vzemi ali pusti. Po časovnici, ki bi bila ugodna za zainteresirane, bo veljal od začetka leta 2016.

 

Eden takšnih sporazumov je Tisa, s katerim naj bi odpravili ovire v trgovanju s storitvami, ki so največji gospodarski sektor poindustrijskega sveta.

Kratica Tisa pomeni Trade in Services Agreement, kar bi lahko prevedli kot sporazum o trgovini s storitvami. V pogajanjih, ki potekajo v Ženevi, sodeluje 23 strani; med njimi je tudi Evropska unija, ki je sestavljena iz 28 držav, torej bi sklenjeni sporazum zajemal 50 držav.

Poleg članic EU za mizo sedijo še predstavniki Avstralije, Čila, Hongkonga, Islandije, Izraela, Kanade, Japonske, Južne Koreje, Kolumbije, Kostarike, Liechtensteina, Mehike, Norveške, Nove Zelandije, Pakistana, Paragvaja, Paname, Peruja, Švice, Tajvana, Turčije in Združenih držav Amerike.

Zaprta ...

Nevladne organizacije po EU zbirajo tudi podporo peticiji, v kateri od Unije in držav članic zahtevajo, da ustavijo pogajanja z ZDA o TTIP in s Kanado o CETA.

Poteka pa zbiranje podpisov pod še eno peticijo, v kateri mednarodno društvo za varovanje okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) od predsednika Slovenije, slovenske vlade, državnega zbora in državnega sveta zahteva, naj naša država ne podpiše sporazuma Tisa; peticijo nameravajo poslati tudi evropski komisiji, evropskemu parlamentu in evropskemu svetu. V pozivu dramatično trdijo, da bo »en sam podpis uničil prihodnost državljanov Slovenije. Ali boste z molkom izbrali status tlačana v novem fevdalnem redu? Takrat bo prepozno, prepozno za karkoli!« Peticijo lahko podpišete na naslovu: http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije


O pogajanjih glede Tise obstajata dve zgodbi, različni kot noč in dan. Prva je zgodba, ki jo pripovedujejo predvsem nevladne organizacije, kot sta Alpe AAG in Umanotera.
Ta svari, da ni znano, o čem se v Ženevi – tam potekajo pogajanja o Tisi – pogovarjajo. Pogajanja namreč potekajo za zaprtimi vrati. Da je sploh kaj znanega, je poskrbela znamenita žvižgaška spletna stran Wikileaks, ki jo je ustanovil Avstralec Julian Assange; ta je že več kot dve leti na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, saj ga namerava Velika Britanija zaradi obtožb o posilstvu izročiti Švedski, Assange pa se boji, da bi ga Skandinavci izročili Združenim državam.

Na drugi strani Atlantika bi ga zaradi objavljanja tajnih podatkov iz preteklosti – velik del jih je priskrbel zdaj zaprti ameriški vojak Bradley Manning, ki se ima že nekaj časa za žensko in si je izbral ime Chelsea – čakalo sojenje in najverjetneje dolgoletna zaporna kazen.
Wikileaks zaradi Assangeeve odsotnosti ni utihnil in se je dokopal tudi do podatkov o finančnem delu Tise. Iz dokumentov lahko, na primer, izvemo, da bodo določila sporazuma postala javna šele pet let po tem, ko bo začel veljati, ali pet let po koncu pogajanj, če se jim ne bo uspelo dogovoriti.

Že to bi bilo najbrž dovolj, da bi začeli zvoniti vsi alarmi zagovornikov preglednosti v mednarodnih odnosih, vendar so menda sama določila še veliko bolj sporna kot način dogovarjanja. Pogajanja so se začela marca 2013, končala pa bi se lahko, kakor se neuradno omenja, konec leta 2014.

... in odprta vrata

Takšna je ena plat zgodbe. Druga, državna, je seveda popolnoma drugačna. Po besedah vodje direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjana Hribarja namreč nikakor ne drži, da se o Tisi pogovarjajo za zaprtimi vrati. Še več, Hribar trdi, da so ta pogajanja prva popolnoma odprta v zgodovini trgovinskih sporazumov in bi se o njihovem poteku lahko vsakdo podučil, če bi hotel.
Hribar je prepričan, da hočejo določene organizacije z navajanjem napačnih dejstev o Tisi javno mnenje – večina ljudi o takšnih sporazumih razumljivo ne ve skoraj nič – obrniti proti nečemu, kar bi Sloveniji prineslo veliko novih delovnih mest in gospodarsko rast. O tem, zakaj bi nekdo hotel minirati projekte za močnejše gospodarstvo, pa bi morali vprašati tiste, ki se ukvarjajo z razširjanjem neresnic, pravi Hribar.
Sploh pa sta nam s še eno sogovornico, vodjo sektorja za internacionalizacijo direktorata za turizem in internacionalizacijo gospodarskega ministrstva Tanjo Permozer, povedala, da je do začetka veljavnosti Tise še dolga pot, čeprav krožijo govorice, da bi sporazum utegnili uskladiti in morda podpisati že letos. Države, ki se pogajajo, namreč opravijo 68 odstotkov svetovne trgovine s storitvami, Tisa pa bo začela veljati takrat, ko bodo k njej pristopile države, s katerimi bo dosegla devet desetin svetovne trgovine s storitvami.

Ekipa

Po Hribarjevih besedah je zelo jasno, da se o Tisi pogajajo države, zainteresirane za večjo liberalizacijo trga storitev, kot jo omogočajo sporazumi v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Priznava, da imajo svoj interes tudi podjetja, vendar v tem ne vidi nič spornega.
Glede tega, kaj je gorivo pogajanj, so veliko bolj neposredni v Alpe Adria Green. V pozivu k podpisovanju svoje peticije so zapisali, da so pobudniki Tise organizacije lobistov US Coalition of Service Industries, European Services Forum in Global Services Coalition. »Torej je Tisa politični projekt treh lobističnih skupin,« so prepričani v AAG.
V tem slogu AAG nadaljuje: »Kapital nima več kam, zato si je za cilj postavil privatizacijo vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti. Od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od inženiringa do gradbeništva, od pošte do železnic, od cest in pristanišč do letališč, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je vsebina tajnega sporazuma Tisa.«
Veliko svetovnih korporacij nedvomno podpira sporazum in tega niti ne skrivajo. Oblikovale so Ekipo Tisa (Team Tisa), ki svoje članice in podporo Tisi javno razglaša na spletni strani. Tam lahko preberemo, da se zavzemajo za ambiciozen sporazum, s katerim bi odpravili ovire trgovini s storitvami na globalni ravni, s čimer bi pridobili – v tem vrstnem redu – ponudniki storitev, proizvajalci, kmetje in potrošniki po vsem svetu.
Še bolj od tega cilja pa so zanimivi člani sanjske Ekipe. Med njimi najdemo največjo in tretjo največjo ameriško banko JPMorgan Chase in Citigroup, zavarovalnico AIG – zaradi posledic finančne krize so jo Združene države podržavile in potem postopoma prodajale njene delnice, tako da je zdaj spet v zasebni lasti –, Liberty Mutual, MetLife, bančno-zavarovalniško družbo Prudential, ponudnika kreditnih kartic Mastercard in Visa, znana računalniška podjetja oziroma podjetja za informacijsko tehnologijo Cisco Systems, eBay, Google, HP, IBM, Intel, Microsoft in Oracle, logistični podjetji FedEx in UPS ter še nekaj zanimivih, kot sta razvpiti proizvajalec in prodajalec čistil Amway in eno največjih medijskih podjetij na svetu Walt Disney Company.
Morda ne najbolj znani, gotovo pa najpomembnejši član Ekipe Tisa je Walmart. Ameriški trgovski velikan je največje podjetje na svetu in podjetje z največ zaposlenimi na svetu. Giganta iz podeželskega mesta Bentonville v ameriški zvezni državi Arkansas obvladujejo dediči pokojnega ustanovitelja Sama Waltona; na Forbesovi lestvici najbogatejših ljudi na svetu so vdova njegovega sina ter dva sinova in hči s premoženjem od 34 do 37 milijard dolarjev (od 26,7 do 29 milijard evrov) razvrščeni od osmega do enajstega mesta. Walmart ni znan samo po tem, da je največje podjetje na svetu, ampak je notoričen tudi po brezobzirnem izkoriščanju svojih več kot dveh milijonov delavcev in dobaviteljev – ti so večinoma iz držav s poceni delovno silo –, s čimer je eden najbolj osovraženih stebrov neoliberalizma in globalizacije.
Glede na takšne podpornike Tise ni nič nenavadnega, da nam je predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard svoje mnenje o sporazumu povedal zelo na kratko: »S sporazumom Tisa bi izgubljali vsi, razen svetovnih korporacij.«

Finančniki 

V Ekipi, ki podpira sporazum Tisa, je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami. Ta sektor ni posebno natančno določen, poleg bank zajema zavarovalnice, pozavarovalnice, mešetarje s tako imenovanimi izvedenimi finančnimi inštrumenti in valutami, podjetja za ocenjevanje kreditne sposobnosti – od teh je na primer odvisno, po kakšni obrestni stopnji se bo lahko zadolževala neka država –, finančno svetovanje in obdelavo podatkov. Prav ta podjetja so zakuhala finančno krizo in z njo recesijo, iz katere se svet počasi in negotovo izvija.
Zaradi krize so države – in organizacije na naddržavni ravni, kakor je EU – sprejele vrsto ukrepov, s katerimi bi preprečili podobne dogodke v prihodnosti. Seveda pa sektorju za finančne storitve takšne omejitve nič kaj ne dišijo, saj mu onemogočajo ali vsaj otežujejo ribarjenje v kalnem in mlatenje velikanskih dobičkov, s čimer ožemajo države. Oziroma njihove financerje, se pravi navadne državljane, ali bolj natančno, ljudi, ki plačujejo davke. Zato ni nenavadno, da finančna podjetja podpirajo Tiso, s katero bi se izvila iz primeža omejitev.

Storitve in Slovenija 

V poindustrijskih, torej najbolj razvitih državah predstavljajo storitve tudi sedem desetin ali celo več bruto domačega proizvoda. V Sloveniji je delež – ker je še vedno precej industrijska – manjši, dosega 57 odstotkov BDP. Slovenski izvoz storitev sicer ni zanemarljiv, vendar je daleč od tega, da bi bil motor izvoza kot najbolj svetle točke gospodarstva zadnjih let. Izvoz storitev namreč predstavlja petino izvoza Slovenije.

Hribar je prepričan, da bi morali ta delež bistveno povečati, in Tisa bi k temu menda pripomogla. Realne možnosti za večji izvoz storitev po njegovem so, saj ima Slovenija dobro razvit turizem, prevoz, tehnološka podjetja in poslovne storitve, kot so revizijske hiše, računovodstvo in arhitektura.
Nasprotno je Bernard prepričan, da bi Slovenija s Tiso samo izgubljala. Po njegovem je osnovni namen sporazuma, da bi se Američani zavarovali pred konkurenco; v pogajanjih o Tisi vsaj za zdaj namreč ne sodelujejo države iz samooklicane skupine hitro rastočih gospodarstev Brics, torej Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Potem bi na zaščitenem območju ameriška podjetja prevzela levji delež storitev. Samo Slovenija, če se bo pridružila Tisi, bo izgubila najmanj 100.000 delovnih mest, je črnogled Bernard.
Slovenija se po Hribarju zavzema za čim večjo liberalizacijo storitev. »Slovensko javnost bi, ker vem, da je zelo občutljiva na te stvari, želel pomiriti, da šolstvo, zdravstvo in druge javne storitve sploh niso vključene v Tiso. Preskrbo z vodo in energijo pa bodo tako kot do zdaj opravljali na podlagi koncesij,« je povedal Hribar.

 

p.s. Posreduj prijateljem in znamcem!

PODPIS PETICIJE TISA: http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (6)

Wiki razkriva ozadje TISA

2014-12-30 16:47

Wiki razkriva ozadje TISA

© Arhiv Mladine

Spletna stran Wikileaks je objavila podatke tajnih pogajanj o mednarodnem sporazumu TISA. 

Sporazum TISA (Trade in Services Agreement) se nanaša na storitve, predvsem liberalizacijo in krepitev konkurence na tem področju in vključuje še zdravstvo, informacijske tehnologije, finance in izobraževanje. Izvzeta niso niti nekatera občutljiva področja, kot so pitna voda, komunala in oskrba s pitno vodo. Sporazum bo zajel okoli 68 odstotkov celotnega mednarodnega trgovanja s storitvami in 50 držav.

Kot je v preteklih tednih poročal Franfurt Allgemeine Zeitung, pogovori potekajo med Evropsko komisijo in še 20 državami, med katerimi so ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Južna Koreja, Turčija, Švica, Čile, Kolumbija in Hongkong. Tokratni že šesti krog pogajanj je potekal v prostorih avstralskega predstavništva Združenih narodov v Ženevi.

Sporazum vsebuje več spornih področij, in sicer želijo ZDA vključiti člen, po katerem bi država podpisnice finančnim koncernom, v državi v kateri delujejo, omogočile svobodno prenašanje informacij o strankah. Te informacije bi lahko bile na voljo tudi tajnim službam v ZDA. Podpisnice TISE bi morale tujim bankam omogočiti prost dostop do svojega trga, tudi z nakupom domačih ponudnikov. Dostop do trga država ne bi smela ovirati niti v času finančne krize ali primeru zaščite varčevalcev. Med najbolj kontroverznimi pogoji je ta, da pet let po podpisu sporazuma njegova vsebina ostane tajna.

Kot piše Global Research, skušajo predlagatelji TISE še bolj deregulirati globalne finančne trge, in to kljub vidnim neuspehom med letoma 2007 in 2008. Osnutek sporazuma, ki se nanaša na finančne storitve, bi omočil predvsem širitev multinacionalk s sedeži v New Yorku, Londonu, Parizu in Frankfurtu in bi v drugih državah onemogočal regulacijo financ.

Čeprav pogajanja potekajo izven okvirjev Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT)  in Svetovne trgovinske organizacije (WTO), je sporazum napisan tako, da je skladen z določbami v GATT-u in bo v prihodnosti dovoljeval pritisk na preostale člane WTO, da se mu pridružijo.

Generalna sekretarka Mednarodnega združenja za javne storitve Rosa Pavanelli je pozvala vse člane naj naslovijo vlade, da se umaknejo iz pogajanj o Tisi in da aktivirajo delavce in skupnosti, da se uprejo sporazumu in napadu na javni interes.

»S tem sporazumom bo spodkopana pravica ljudi do dosegljivega dostopa ključnih javnih storitev, kot so zdravje, voda, komunala, energija, socialne storitve, pokojnine, in omogočeno bo izkoriščanje skupnih dobrin in naravnih virov,« je še dodala Pavanelli.

Wikileaks je izpostavil, da med pogajalkami ni držav skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), ki so hitro rastoča gospodarstva, čeprav je Kitajska zaprosila za priključitev.

Evropska komisija (EK) se je odzvala na objavo v medijih, rekoč, da TISA ne bo ogrozila varstva podatkov ali finančnega trga, kot ga ureja evropski režim. Po navedbah EK bodo tako še naprej možni nujni ukrepi v primeru finančne krize.

V poročilu Wikileaksa je bila med pogajalkami izrecno navedena tudi Slovenija, na kar so se na ministrstvu za gospodarstvo odzvali, da gre za ambiciozen projekt. Ob tem so dodali, da bo imela vsaka država možnost sama določiti, katere sektorje bo odprla in v kakšni meri, poroča Delo.

PRIPIS AAG:

Evropa drvi v skrito privatizacijo pitne vode, dobrine, ki  je last nas vseh. Naša država, za razliko od nekaterih drugih, je omenjeno direktivo sprejela brez pomislekov, vendar jo je morala na pritisk državljanov umakniti.Obravnavalo jo je zgolj Ministrstvo za finance, pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa sploh ni obravnavalo omenjene direktive. Torej, Slovenija je s tem hotela na stežaj odprla vrata privatizaciji vode v Evropi in tudi v Sloveniji. Sedaj to poskuša narediti preko podpisa trgovinskih sporazumov med ZDA in EU. V kolikor se temu skupaj ne upremo na evropski ravni, se nam utegne zgoditi to, kar smo že lahko videli v Južni Ameriki in pa tudi v razvitem svetu, npr. Londonu. Končni rezultat je dražja voda in slabša skrb za kakovost in vzdrževanje vodovodnega sistema, saj je edino gonilo multinacionalk, ki bi s temi viri upravljale, DOBIČEK.

Po trenutnih informacijah moramo v Sloveniji zbrati še  1800 podpisov za izpolnitev kvote.

Na tem spletnem mestu je predlagana evropska državljanska pobuda (gre za institut EU, ki državljanom omogoča vlaganje peticij, pobud ipd. skupnega, javnega interesa …), z naslovom:

PETICIJA – TISA – NE HVALA!

Varnost osebnih podatkov zagotovljena, vzame vam  1 MINUTO ČASA.

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

Prosimo, da to e-sporočilo pošljete naprej!


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (3)

Privatizacija vodnih virov

2014-12-28 09:30

Evropa drvi v skrito privatizacijo pitne vode, dobrine, ki  je last nas vseh. Naša država, za razliko od nekaterih drugih, je omenjeno direktivo sprejela brez pomislekov, vendar jo je morala na pritisk državljanov umakniti.Obravnavalo jo je zgolj Ministrstvo za finance, pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa sploh ni obravnavalo omenjene direktive. Torej, Slovenija je s tem hotela na stežaj odprla vrata privatizaciji vode v Evropi in tudi v Sloveniji. Sedaj to poskuša narediti preko podpisa trgovinskih sporazumov med ZDA in EU. V kolikor se temu skupaj ne upremo na evropski ravni, se nam utegne zgoditi to, kar smo že lahko videli v Južni Ameriki in pa tudi v razvitem svetu, npr. Londonu. Končni rezultat je dražja voda in slabša skrb za kakovost in vzdrževanje vodovodnega sistema, saj je edino gonilo multinacionalk, ki bi s temi viri upravljale, DOBIČEK.

Po trenutnih informacijah moramo v Sloveniji zbrati še  2.000 podpisov za izpolnitev kvote.

Na tem spletnem mestu je predlagana evropska državljanska pobuda (gre za institut EU, ki državljanom omogoča vlaganje peticij, pobud ipd. skupnega, javnega interesa …), z naslovom:

PETICIJA – TISA – NE HVALA!

Varnost osebnih podatkov zagotovljena, vzame vam  1 MINUTO ČASA.

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

 

PETICIJA – TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije) V kolikor bo ta sporazum podpisan, se bodo ponovno odprla vrata za privatizacijo vode! Ali si to želite?

PETICIJO PODPIŠETE NA TEM NASLOVU:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

V IMENU TE IN PRIHODNJIH GENERACIJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ PODPIS!

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

voda

Slovenske vode privabljajo tuje vlagatelje

Vir / Avtor:  Jan Bratanič
20. december 2014 (nazadnje spremenjeno: 0:05 20. december 2014)
Oznake: Vodni viri

Slovenske vodne vire upravlja vsako leto več tujcev. “Ne gre za privatizacijo, ampak podelitev koncesije,” opozarjajo na ministrstvu za finance in hkrati mirijo pred strahovi zaradi nevarnosti višjih cen in nižje kakovosti vode.


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (12)

ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA NA OKOLJSKEM PODROČJU

2014-12-28 09:28

Evropska komisija je odkrito priznala, da bo trgovinski sporazumi okrepili pritisk na okolje pri čemer pa spregleda dejstvo, da bodo to njihovo odločitev “plačali” naši zanamci! V primeru njegove uveljavitve namreč “vsak scenarij” o prihodnosti trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, potrošnje in mednarodnega pretoka dobrin. Tudi sama Komisija v svoji študiji učinkov ocenjuje, da bo to povečanje proizvodnje ogrozilo “tako naravne vire kot biološko raznolikost”. V zvezi z emisijami toplogrednih plinov Komisija ocenjuje, da bi ob zanjo najbolj ugodnem razpletu pogajanj v atmosfero dodal 11 milijonov metričnih ton CO,  kar bi spodkopalo zaveze k omejitvi emisij, ki jih je EU sprejela v okviru Kjotskega sporazuma. To se je tudi pokazalo v Limi. Toda nobena od teh ugotovitev ni bila dovolj, da bi Komisija ponovno premislila o svoji podpori sporazumom.

logo-web

 Sporazumi najbolj neposredno ogrožajo nekatere ključne okoljske predpise Evropske unije, za katere je znano, da zagotavljajo precej višjo stopnjo zaščite kot jo zagotavljajo predpisi, ki veljajo v ZDA. Med temi je najpomembnejši tisti, ki ureja uporabo kemikalij, njegov namen  a je zaščita zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi snovmi, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji ali v drugih procesih. Gre za predpis REACH, ki velja od leta 2007 in temelji na načelu previdnosti (glej zgoraj), katerega bistvo je, da je industrija tista, ki mora dokazati, da je neka snov varna za uporabo, preden jo je močno odobriti za komercialno uporabo. Nasprotno je v ZDA od leta 1976 v veljavi zakon o nadzoru nad strupenimi snovmi, ki breme dokazovanja, da je neka snov nevarna, nalaga javnemu regulatornemu organu in šele na odlagi tovrstnega dokaza je njeno uporabo močno omejiti. Poleg tega omenjeni zakon veljavlja načelo ‘najmanjše močne stopnje’ morebitnih omejitev. V okviru določil je Agencija ZDA za zaščito okolja uspela vzpostaviti nadzor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84 tisočih, ki so v komercialni rabi po letu 1976. Tako sproščen režim neposredno vpliva na stopnjo izpostavljenosti ljudi zdravstvenim tveganjem: medtem ko v EU velja prepoved uporabe v kozmetiki za 1200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi.

nevarne igrače

Okoljske in civilno-družbene skupine v ZDA že dolgo pozivajo k zamenjavi teh predpisov z novimi, ki bi bili podobni REACH. Na drugi strani podjetniške lobistične skupine odločno nasprotujejo varnostnim zahtevam EU in se zavzemajo za to, da bi deregulacijski program sporazumov prinesel ‘harmonizacijo’ REACH z ohlapnejšimi predpisi, ki veljajo v ZDA. Evropska komisija sicer prepoznava temeljno nezdružljivost med pristopoma EU in ZDA, toda v imenu svojih industrijskih partnerjev še vedno vztraja, da je njen cilj “zbliževanje in priznavanje predpisov v kemičnem sektorju”. Ko gre za za odpravo predpisov na okoljskem področju v okviru sporazumov, se evropska podjetja z veseljem pridružujejo temu stališču. Po njihovem mnenju obstoječi predpisi dajejo nepošteno prednost njihovim globalnim tekmecem.

nevarni-odpadki-simboli

Deregulativni program sporazumov ogroža tudi številne druge pomembne okoljske predpise.  Trajnostne zahteve direktive EU o obnovljivi energiji so se znašle na udaru ameriških proizvajalcev biogoriva, ki jim je precej do ‘harmonizacije’ EU predpisov z ameriškimi, ki nudijo nižje standarde zaščite. Ameriška vlada v okviru pogajanj o sporazumih spodkopava tudi direktivo EU o kakovosti goriv, s čimer želi ameriškim rafinerijam olajšati izvoz, ki jo pridobivajo iz katranskega peska in ima uničujoče posledice za okolje. Sporazumi bi tudi odprli vrata v Evropo za velike količine zemeljskega plina, pridobljenega iz naftnih skrilavcev, kar bi vplivalo na širitev hidravličnega drobljenja (fracking) v ZDA, hkrati pa bi ameriškim podjetjem omogočil spodbijanje prepovedi hidravličnega drobljenja v Evropi. Energetsko podjetje Lone Pine Resources iz ZDA že sedaj na podoben način, v skladu s pravili NAFTA, tudi kanadsko vlado zaradi njenega moratorija  na hidravlično drobljenje v Quebecu.

Hidravljično lomljenje

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (1)

ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA PREHRANSKE VARNOSTI

2014-12-28 09:10

Evropski predpisi na področju prehranske varnosti oziroma varnosti živil – vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), pesticidov, govejega mesa, ki je bilo pridelano z uporabo hormonov, in spodbujevalcev rasti – so med glavnimi tarčami poslovnih skupin, ki si v okviru pogajanj o sporazumih prizadevajo za njihovo odpravo. Za proizvajalce hrane v ZDA ne veljajo isti standardi zaščite okolja in živali kot za njihove evropske tekmece. Zato se že dolgo zavzemajo za odpravo nadzora EU, zaradi katerega je prodaja njihovih produktov na evropskih trgih močno omejena. Ameriška vlada je na samem  začetku pogajanj o sporazumih eksplicitno izjavila, da bodo njihov predmet tudi tisti predpisi EU, ki onemogočajo izvoz hrane iz ZDA, še posebej predpisi na področju varnosti živil, ki so rezultat več  desetletij boja evropskih državljanov.

 V središču spora je ‘načelo previdnosti’, ki ga EU uporablja pri določanju standardov na področju varnosti živil. To načelo pomeni, da je močno nek proizvod umakniti s trga zaradi tveganja, da bi lahko ogrožal zdravje ljudi, tudi v primeru, ko znanstveni podatki, na osnovi katerih bi bilo močno oblikovati celostno oceno tveganja, niso zadostni. Ključen del uporabe načela previdnosti v praksi je, da predvideva obrnjeno dokazno breme, na podlagi katerega je podjetje, ki želi na trg postaviti potencialno nevaren proizvod, tisto, ki mora dokazati, da je ta proizvod varen, namesto, da bi bil javni organ tisti, ki bi moral dokazati, da je proizvod dejansko nevaren. Ameriška vlada pri oblikovanju standardov varnosti živil ne uporablja načela previdnosti in posledično so zaradi prevlade korporativnih interesov pri njihovem oblikovanju ti v ZDA precej nižji kot v Evropi. ‘Regulatorno zbliževanje’ je sestavni del agende TTIP, s tem pa je mišljeno približanje standardov Evropske unije tistim, ki veljajo v ZDA. Naslednji primeri ponazarjajo tveganje, ki ga tovrstne spremembe prinašajo:  Okoli 70% vse predelane hrane, ki je trenutno na prodaj v trgovinah v ZDA, vsebuje gensko spremenjene sestavine. V nasprotju s tem v evropskih trgovinah zaradi močnega odpora ljudi praktično niso na voljo živila, ki vsebujejo gensko spremenjene sestavine, vsi proizvodi, ki jih vendarle vsebujejo, pa morajo biti kot takšni tudi jasno označeni. Biotehnološka podjetja iz  ZDA preko sporazumov napadajo predpise EU, ameriška vlada pa želi spodkopati EU politiko obveznega označevanja izdelkov. S svojimi ameriškimi kolegi tesno sodeluje tudi evropska biotehnološka industrija, oboji pa si od sporazumov obetajo povečanje razširjenosti uporabe GSO v Evropi. Ameriški proizvajalci hrane so identificirali sistem nadzora EU nad uporabo pesticidov kot enega od glavnih sklopov standardov, katerih omilitev si obetajo od sporazumov.  Predpisi iz leta 2009, s katerimi je EU želela zaščititi zdravje ljudi in obvarovati okolje, so postavili načelo previdnosti v samo jedro sistema nadzora EU nad uporabo pesticidov. Toda po besedah glavnih pogajalcev so ravno ti predpisi že postali predmet pogajanj o sporazumih. Isti vir pravi, da naj bi predpise omilili na raven, ki bi bila še nižja od tiste, ki jo predvidevajo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), s čimer bi bila obremenitev gospodarstva dejansko zmanjšana na najmanjšo možno mero. Predpisi EU za nadzor nad hormonskimi motilci (kemikalije, za katere je znano, da vplivajo na človeški hormonski sistem) določajo najvišjo dovoljeno stopnjo vsebnosti na ravni, ki bi blokirala 40% vsega izvoza hrane ZDA v Evropo. Industrijske skupine iz ZDA si v okviru pogajanj o sporazumih prizadevajo za umik tega nadzora. Več kot 90% vse ameriške govedine je proizvedene z uporabo govejega rastnega hormona, za katerega so nekatere raziskave ugotovile, da je povezan s pojavom raka pri ljudeh. V EU so že od leta 1988 v veljavi omejitve na uvoz te govedine. Ameriška vlada jih je že spodbijala pred WTO, poslovne skupine pa pozivajo k njihovi odpravi v sporazumu, pri tem pa se sklicujejo na stališče, da gre za ‘nepotrebne’ trgovinske ovire. Ameriški proizvajalci piščančjega in puranjega mesa ptičja trupla pred prodajo potrošnikom redno obdelajo s klorom. Ta postopek je bil v EU prepovedan že leta 1997. Tudi to prepoved ameriška vlada spodbija pred WTO, ameriška podjetja pa v okviru pogajanj o sporazumih pozivajo k njeni odpravi. To je v preteklosti že poskusila Evropska komisija, toda zaradi odpora strokovnjakov za veterino in poslancev evropskega parlamenta ji to ni uspelo.

Evropska komisija je imela precej tajnih sestankov s predstavniki prehrambene industrije, ki so željni zanje ugodne omilitve predpisov EU na področju varnosti živil, in ji zato ne gre zaupati, da bo branila zdravstvene interese potrošnikov. Evropska komisija se je v internem stališču, ki ga je pred prvim krogom pogajanj o sporazumih delila z ameriško vlado, strinjala s tem, da ponovno razmisli o evropskih ukrepih na področju varnosti živil in to “z  namenom odstranitve nepotrebnih ovir”.  Da bi Komisija nakazala, da je pripravljena sprejeti zahteve ZDA, je kot bonbonček ob začetku pogajanj že odpravila vseevropsko prepoved uvoza živih prašičev iz ZDA in govedine, ki je bila obdelana z mlečno kislino. Ta ukrep je sprejela navkljub nasprotovanju številnih držav članic EU.

V KOLIKOR BO EU PODPISALA ČEZOCEANSKE SPORAZUME, BO NAJBOLJ OGROZILA ZDRAVJE OTROK, SAJ SO OTROCI NAJBOLJ RANLJIVA SKUPINA V KOLIKOR NE JEDO ZDRAVE HRANE!!!  

PO PODPISU SPORAZUMOV BI GENSKO SPREMENJENA ŽIVILA POSTALA NAŠ VSAKDAN.

 

SE BOSTE TUDI VI POKORILI MULTINACIONALKAM, KI JIM GRE PRI VSEM ZA POVEČANJE PROFITA?

Pripis:Upravičeno lahko torej razumemo, da pri sporazumih med ZDA in EU ne gre za pogajanja med dvema trgovinskima partnerjema in tekmecema, temveč za poskus transnacionalnih  korporacij, da na obeh straneh Atlantika odprejo nove trge, obstoječe pa podvržejo deregulaciji.

ALPE ADRIA GREEN – ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!  


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (2)

SREČNO 2015

2014-12-23 19:29

V novo leto 2015 - s smelimi koraki pri prizadevanju za čisto in zdravo okolje in ohranjanje narave.
Želimo Vam lepe praznike in srečno 2015!
Upravni odbor AAG

 

 


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (1)

Podpis peticije - TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

2014-12-12 18:31

Spoštovani podpisnik!

Upravni odbor AAG se Vam iskreno zahvaljuje za Vaš podpis peticije!

Zaradi nejasnosti kdaj bosta EU in ZDA objavila končno fazo podpisa škodljivega trgovinskega sporazuma TISA, smo se v AAG odločili, da nadaljujemo z zbiranjem podpisov za peticijo: TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:
http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

Prosimo Vas, da nam pomagate in da to sporočilo posredujete tudi prijateljem in znancem!

Upravni odbor Alpe Adria Green

 

Poglej si video: 

KAJ SPLOH VSEBUJE SPORAZUM MED EU IN ZDA?

 

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174299945


Alpe Adria Green int. org.

Komentarji (13)
Facebook