TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

Stopite v stik z avtorjem peticije

AAG NE PODPIRA PODPISA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA CETA!

2016-10-17 10:10:12

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN" | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS: 051 311 450 ali po email: alpeadriagreen1@gmail.com

Državnemu Zboru Republike Slovenije in Poslanskim skupinam Državnega Zbora Republike Slovenije

Zadeva: AAG NE PODPIRA PODPISA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA CETA!

Trgovinski sporazum med EU in Kanado CETA, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države Slovenije in med drugim tudi pogreb upravljanja z naravnimi viri in javnih storitev. Sporazum je eden izmed najhujših strupov demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti. Naj kot primer navedemo, da v Sloveniji  že sedaj tujci upravljajo preko koncesij z veliko vodnih virov, ko se bodo te iztekle bode kooperacije enostavno tožile državo Slovenijo, saj jim bo CETA in drugi trgovinski sporazumi to omogočali. Tožbe lahko trajajo desetletja vse dokler jim ne bo uspelo spremeniti zakonodajo držav, ki bo v prid kooperacijam. CETA bo vedno predstavljala odvisno od trenutne politične volje grožnjo v državi, da uveljavi  gensko tehnologijo na naših poljih in da ne bo preprečevala onesnaženja naše pitne vode, zraka in zemlje, ki jo bi povzročile umazane tehnologije, saj ima tudi Kanada interes, da se “znebi” umazanih tehnologij. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da Ministrstvo za Okolje in Prostor pospešeno predlaga uredbe, ki bi omogočila delovanje teh umazanih tehnologij (od uredbe, da bodo okoljevarstvena dovoljenja veljala večno, do uredbe, ki zvišuje koncentracije strupenih snovi v tleh).   

 

 

CETA in drugi trgovinski sporazumi imajo cilj vrniti kapitalizem, ki je bil prej v vojni s komunizmom, sedaj pa je v vojni z državami in državljani, en  odstotek najbogatejših je v vojni z 99 odstotki državljanov!

Cilj multinacionalk: vrnitev v čisti kapitalizem 19. stoletja na sodoben kitajski način. Neoliberalci  so s kontrarevolucijo proti socialni državi začeli nasilno spreminjati EU. Socialna država in javni sektor sta danes lovišče kapitala, edini možni trg, ki je še preostal. Kapital nima več kam, zato ima za cilj privatizacijo vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti: od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od inženiringa do gradbeništva, od pošte do železnic, od cest in luk do letališč, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je med drugim tudi vsebina tajnega sporazuma CETA in ostalih trgovinskih sporazumov. Slovenija deluje kot država, ki je izgubila vojno. Naša oblast  sodeluje na pogajanjih CETA in ostalih trgovinskih sporazumih, torej je zarila nož v hrbet »svojim« državljanom. Sprašujemo parlamentarce, kdo nas predstavlja v pogajanjih za te sporazume in kdo je te ljudi brez soglasja parlamenta poslal v Ženevo in Bruselj?

Pobudnike sporazuma CETA  povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uničil predvsem  javne storitve in skupno dobro državljanov, delavcev, kmetov, uporabnikov storitev in okolja. Trgovinski sporazumi so zgolj podla prevara na način, da se s trgovinskimi sporazumi uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi viri.

Med drugimi so pobudniki tudi vplivne organizacije lobistov multinacionalk, torej so političen projekt treh lobističnih skupin.  Njihova zamisel temelji na »zdravem jedru« držav, ki bi kasneje s političnimi in finančnimi pritiski prisilile preostale države k podpisu sporazuma. To je pot k neofevdalnemu redu in novodobnemu tlačanstvu!

Ali se vlada ni ničesar naučila iz finančne krize leta 2008 in kraj družbenega premoženja s strani “tajkunov”? Namesto da bi uvedla strožji nadzor finančnih trgov, sedaj podpira pohlep korporacij po razprodaji predvsem naravnih virov in javnih storitev. Namesto da bi stopila v bran interesov državljanov, se udeležuje tajnih in nedemokratičnih pogajanj, ki bodo izničila pravice dostopa ljudi do naravnih virov in javnih storitev ter omogočila razprodajo skupnih dobrin in naravnih virov. To je grob napad na javni interes S to potezo je prevarala državljane, delavce in lokalne skupnosti.

V Alpe Adria Green  opozarjamo, da bodo sporazumi povzročili ekonomsko, socialno in okoljsko katastrofo in da je Vlada RS sprejela odločitev proti lastnemu ljudstvu, ko je potrdila sporazum CETA. Obravnava naravnih virov in javnih storitev kot blaga na trgu prinaša temeljno spremembo same koncepcije teh storitev. To je škandal. Kdo bi v demokratični državi na demokratičen način sprejel odločitve proti lastnemu ljudstvu in hkrati zvezal roke pri upravljanju z naravnimi viri in javnimi storitvami  prihodnjim vladam? Trajni prisilni jopič privatizacije je namenjen tudi vsem novonastalim javnim storitvam, ki jih danes niti ne poznamo.  Vsekakor je eden izmed vrhuncev sporazumov, da bo lahko korporacija tožila državo izven običajne jurisdikcije, če bo ta kakorkoli ogrožala njene pravice do neomejene privatizacije javnih storitev in razprodaje naravnih virov. Drža države naj bi bila zgolj »kompetitivno nevtralna«.

Javne storitve in ohranitev naravnih virov za naslednje generacije so vitalnega pomena za skupnost in  jih ne smemo prepustiti korporacijam.

Sporazum  CETA je pred podpisom. Podpis tega sporazuma pa bo na široko odprl vrata zaključku pogajanj za podpis sporazumov TISA in TTIP. Ne pozabimo, da je vlada že potrdila pristop k sporazumu CETA! En sam dvig rok nespametnih poslancev ZA v Državnem Zboru RS bo uničil prihodnost državljanov Slovenije predvsem pa prihodnost NAŠIH OTROK, zato v AAG zahtevamo, da naj o tem sporazumu odločimo državljanke in državljani na REFERENDUMU!

Predsednik Alpe Adria Green:                                                    Jesenice: 17.10.2016

Vojko Bernard

 

Poslano po e-pošti

- Predsednik DZ RS

- Poslanske skupine DZ RS

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 

 


Alpe Adria Green int. org.

Vlada RS za ta sklep ni upoštevala mnenje koalicije nevladnih organizacij

2016-10-14 09:35:55

Alpe Adria Green int. org.

Razkrili tajne dokumente s pogajanj o mednarodnem trgovinskem sporazumu–TISA

2016-09-20 13:34:27

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN" | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS: 051 311 450 ali po email: alpeadriagreen1@gmail.com

Na Nizozemskem je NVO danes razkrila tekste iz pogajanj o sporazumu Tisa, ki naj bi uredil trgovanje s storitvami med 51 državami. Objavili so tudi analizo delov teh dokumentov, ki po njihovem mnenju kaže na to, da bi lahko sporazum ogrozil podnebne ukrepe v skladu s pariškim podnebnim sporazumom.

“Nove objave dokumentov o tajnih pogajanjih med drugim prinašajo prilogo o energetiki, ki vzbuja velike skrbi. Čeprav javnost tega ni zaznala, bi bil lahko sporazum oblikovan do konca leta. Pogajanja so tajna, nekateri danes objavljeni dokumenti pa ne bi smeli biti objavljeni še pet let po sklenitvi sporazuma,”  so zapisali

Današnja objava dokumentov še bolj razburja v luči prav tako tajnih pogajanj EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu (TTIP). Vodja kampanje proti TTIP pri nizozemskem Greenpeaceu Susan Cohen Jehoram je ocenila, da Tisa, tako kot drugi trgovinski sporazumi, vključuje mehanizme, ki bodo med drugim lahko preprečili implementacijo ukrepov, dogovorjenih v pariškem podnebnem sporazumu.

Analiza danes razkritih dokumentov po mnenju okoljevarstvenikov med drugim kaže, da bi sprejetje sporazuma Tisa vodilo v večjo uporabo fosilnih goriv, čeprav bi se morala ta v skladu s pariškim podnebnim dogovorom zmanjševati.

Zato v okoljevarstveni organizaciji zahtevajo, da se nemudoma prekinejo pogajanja o Tisi in TTIP, prav tako pa pozivajo k zavrnitvi sklenitve dogovora o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Kanado, imenovanem Ceta.

“Nedopustno je, da pogajanja o tako pomembnih sporazumih potekajo v tajnosti, brez vednosti državljanov. Namesto da varstvo okolja opuščamo v dobro korporacij, bi morali prostotrgovinski sporazumi v ospredje postavljati klimatske spremembe in transparentnost,” so zapisali.

Tisa je mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami, ki predvideva liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila. Pri tem se odpira predvsem vprašanje liberalizacije naravnih virov, kot je pitna voda.

Pokrivala naj bi celoten spekter storitev, izključene so zgolj storitve, ki so v pristojnosti nacionalnih vlad, kot so sodstvo, policija in obramba ter pravice v letalskem prometu.

Evropska komisija med prednostmi sporazuma navaja dodatno spodbujanje rasti v izvozu storitev, posledično pa višjo gospodarska rast in nova delovna mesta.

V pogajanjih o Tisi sodeluje 23 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO); ob EU še Avstralija, Kanada, Čile, Tajvan, Kolumbija, Kostarika, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Liechtenstein, Mauritius, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Panama, Peru, Švica, Turčija in ZDA, na spletni strani navaja Evropska komisija.

Pogajanja so sicer odprta za vse članice WTO, ki si želijo liberalizacije na področju storitev. Za sodelovanje v pogovorih je zaprosila Kitajska, EU pa to prošnjo podpira.

Pogajanja o sporazumu so se začela marca 2013, v imenu članic EU pa se zanje pogaja Evropska komisija. Kljub temu, da so pogajanja tajna, pa EU v želji po večji transparentnosti objavlja svoja pogajalska izhodišča in poročila o pogajanjih.

Julija so pogajalci opravili 19. krog pogajanj, pogovori pa po ocenah Bruslja dobro napredujejo. Države si niso postavile roka, do kdaj naj bi sporazum sklenile.

V AAG smo proti temu sporazumu 25.septembra 2014 objavili peticijo:

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije),

To peticijo še vedno lahko podpišete, saj tega sporazuma, še ni obravnaval Državi Zbor RS.

 

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 


Alpe Adria Green int. org.

NE V NAŠEM IMENU! - ZAUSTAVIMO SPORAZUM CETA -

2016-09-13 06:01:09
Po letih pogajanj za tesno zaprtimi vrati je napočil odločilni trenutek: Vlada in Državni zbor bosta v septembru odločala o usodi sporazuma CETA.

Potiho in daleč od oči javnosti se je CETA - TTIP v kanadski preobleki - znašla na mizah naših politikov. Evropska komisija zdaj zahteva, da članice EU hitro in brez razprave sprejmejo sporazum CETA, ki korporacijam daje pravico, da tožijo našo državo in krojijo našo prihodnost glede na lastne dobičkarske želje.

ODLOČNO NASPROTUJEMO kakršnemukoli sporazumu, ki postavlja pravico korporacij do dobička nad naše pravice do zdrave in varne hrane, čistega okolja in socialne varnosti.

Skupaj bomo pred Državnim zborom zahtevali, da naši poslanci zastopajo naše interese in zavrnejo sporazum CETA.

PRIDRUŽI SE NAM!
Ljubljana - Prešernov trg, 15.9. 2016, ob 16:00
 
 
 

Koalicijo sestavljajo:

  • Protestival
  • SKO – Skupina kazenska ovadba
  • Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  • Piratska stranka Slovenije
  • Iskra
  • Gibanje 29. oktober
  • Solidarnost
  • Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  • Focus, društvo za sonaraven razvoj
  • Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
  • Ekologi brez meja
  • Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
  • ZSSS – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
  • Humanitas – Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti
  • Terra Vera – Društvo za trajnostni razvoj
  • Združena levica: DSD, IDS, TRS in 4. skupina – civilnodružbena gibanja in posamezniki
  • Puntarji, gibanje za aktivno državljanstvo
  • Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonenja
  • Antimobing Slovenija
  • Deep Geen Resistance Slovenia
  • Sinteza – Gibanje za družbeno prenovo
  • Mreža za neposredno demokracijo
  • SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
  • Skupina fakofTTIP, Maribor
​Povezava:​
--http://kpts.si/
 

13.12.2015 smo poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS ( VSEM POSLANSKIM SKUPINAM), Državnemu Svetu RS, Predsedniku države RS, Varuhu za človekove pravice, Evropski Komisiji, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu svetu zahtevo, da Slovenija ne podpiše tega sporazuma.Odposlali Peticijo "TISA - NE HVALA"

OD POSLANSKIH SKUPIN DZ NISMO DO DANES PRIJELI NITI ENEGA ODGOVORA, NITI OD ZDRUŽENE LEVICE, KI SE VERJETNO ZARADI NABIRANJA POLITIČNIH TOČK ŽELI SEDAJ PRIKLJUČITI KOALICIJI IN SE PRIDRUŽITI PROTESTU PROTI SPORAZUMU CETA!


Alpe Adria Green int. org.

Vojna za pitno vodo tudi v Sloveniji.

2016-03-22 08:41:10

V primeru privatizacije bo cena vode narasla za 300%

Predstavljajte si, da se cena pitne vode dvigne za 300%, da je voda, če sploh priteče iz pipe, močno klorirana, da vam prepovedo uporabo vodnjaka in da ne smete zajemati deževnice.

To bi se zgodilo, če dopustimo privatizacijo vodnih virov. Ali boste spet gledali stran?

Ta čas je tudi v slovenske medije počasi pricurljala novica o nameri Evropske komisije za privatizacijo vodnih virov. Zasnovana je bila že lansko leto kot predlog direktive, ki naj bi jo z podpisom medatlanskih sporazumov sprejel Evropski parlament. »Liberalizacija« oskrbe s pitno vodo je bila skrita kot »razvoj in modernizacija« javnih storitev in zavita v običajno leporečje o »krepitvi evropskega notranjega trga, spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.« Ob teh nesramno žaljivih lažeh ni ostalo skrito, da gre za načrtno voden proces komodifikacije pitne vode. Skratka, vodovodi bi lahko postali vir izjemnih dobičkov korporacij, če bi vodo iz pipe začeli obravnavati kot vsako drugo blago na trgu. Do sedaj je bila voda javna in skupna dobrina ljudi, ki je bila zastonj (skozi vodarino namreč plačujemo le izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega sistema), poslej naj bi postala tržno blago. Namera je zakrita v javno-zasebno partnerstvo, pri katerem naj bi vse članice EU razpisovale koncesije za oskrbo s pitno vodo v Uradnem listu EU. To naj bi bila ključna obveza držav članic skozi katero bi korporacije dobile popoln vpogled na celoten »EU trg s pitno vodo«. Lažnivi kljukci, ki so se zaredili med bruseljsko birokracijo in jim za ovratnik dihajo tisoči lobistov korporacij seveda niso povedali, da so vsebino predloga direktive napisali prav korporativni pravniki. Kot so razkrili raziskovalni novinarji oddaje Monitor na nemškem ARD so bili v »strokovnem« odboru, ki je »svetoval« EU komisiji pri pripravi predloga, v večini predstavniki korporacij, ki hočejo privatizirati vodne vire. Ko je bil EU komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s seznamom teh »strokovnjakov« je le jecljal, da on ni izbiral članov »strokovnega« odbora. Potem so poskočili evropski Zeleni in po dolgih pogajanjih dosegli kompromis, po katerem bodo klasična občinska vodovodna podjetja izvzeta iz direktive, ki bo pri podeljevanju komunalnih koncesij za storitve zahtevala razpise v Uradnem listu EU. Bomo videli!

Kakorkoli že, namera je prepoznana in scenarij njene izvedbe tudi. Vse občine naj bi objavile razpise za podelitev koncesije za vodovode v Uradnem listu EU, korporacije bi si v miru ogledale vzorno spisan meni »vodovodne« ponudbe in izbrale najprimernejše tarče. Sledil bi dumping udar z najnižjo ceno, ki bi izničil domačo konkurenco, nadaljevanje pa je poznano, monopolni položaj in skokovite podražitve pitne vode, nič vlaganja v omrežje in posledično obilno klorirana voda. Po letih brez vzdrževanja bi vodovodno omrežje puščalo na vseh koncih in krajih in lokalna skupnost bi bila prisiljena svoj nekdanji vodovod odkupiti od korporacije. In ker za vodo ni nadomestila, bi bili nujni še veliki denarni vložki za obnovo razpadajočega sistema. Ta že mnogokrat preigran scenarij privatizacije vodovodov si oglejmo na nekaj primerih.

Poznamo tri infrastrukture, ki imajo značaj življenjskega omrežja vsake države: železnica kot krvni obtok, elektrika kot živčevje in vodovod kot limfni sistem. Vsi ti sistemi so nastajali desetletja in so jih postopoma gradili z denarjem državljanov, zato so bili ves čas v upravljanju kot javna, oz. državna podjetja. Upravljanje z vodovodom je tipično upravljanje z monopolom, saj niti ena vodovodna družba na svetu ne deluje na tržnih načelih in tudi ne more. V vsako hišo ali stanovanje vodi le ena vodovodna cev. Kako naj torej nekdo investira v konkurenčno omrežje? V poštev pride le prevzem vloge upravljavca že obstoječega sistema. Leta 1985 je Jacques Chirac, kot župan, brez kakršnih koli razlogov, privatiziral vodovodno omrežje Pariza družbama Veolia in Suez. Razlog je bil zgolj ideološki, zasebni lastniki naj bi bili bolj učinkoviti kot javni upravitelji. Posledice so bile dramatične: v 15 letih se je vodarina brez pojasnil podražila za 260%, omrežje se ni niti vzdrževalo, kaj šele posodabljalo. Ljudem je bilo vsega dovolj in uprli so se. Zato se je leta 2001 pariški vodovod vrnil v javni sektor.

Po padcu komunističnega režima v Bolgariji je iz cevi javnih vodovodov iztekalo okrog 20% vode. Ob koncu 90tih so izgube vodovodnih omrežij dosegale že 60%! Da bi se obubožana vlada izognila stroškom obnove, je vodovod v Sofiji leta 2000 prodala družbi United Utilities, eni izmed fantomskih firm, ki so kot gobe zrasle ob privatizacijski histeriji Margaret Thatcher. Cena vode je v desetih letih poskočila za več kot 300%. To je bilo hkrati tudi edino opazno dejanje korporacije, kajti iz obljubljene obnove vodovoda ni bilo nič. Leta 2011 so bile izgube vode še vedno 60%, čeprav se je korporacija zavezala, da jih bo zmanjšala na 25%. Vseh prevar, goljufij in davčnih utaj raje ne navajam. Medtem, ko je direktor korporacije sebi odmeril letno plačo 400.000 €, je korporacija tožila 5.000 družin, ki niso bile sposobne plačati svojih položnic za vodo. V začetku leta 2012 so 370 družin zaradi neplačane vodarine nasilno vrgli iz njihovih domov. Po tem zločinu, v katerem je sicer potegnila kar 1,5 milijarde funtov, je družba United Utilities prodala delež sofijske vode novemu plenilcu francoski družbi Veolia in prav »po francosko« izginila novim »poslovnim zmagam« nasproti. Kdo bo naslednja žrtev?

Privatizacijo pitne vode sicer že prakticira razvpita trojka (IMF, EU komisija in ECB), ki vsiljuje in nadzira varčevalne ukrepe v kriznih državah. V Evropi obstajate namreč dve vrsti državljanov: običajni državljani in »prašiči« – PIGS (kratica PIIGS pomeni: Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo). Državljani nesrečnih držav, ki so jih sesule prevarantske finančne mreže, životarijo pravo prašičje življenje: s prepolovljenimi plačami in pokojninami, v grozljivi brezposelnosti in v uničeni socialni državi. Poglejmo si njihove »vodne grozljivke«.

V Grčiji je bila pitna voda delno privatizirana v Solunu in v Atenah. Francoska korporacija Suez je odkupila delež solunskega vodovoda in cene vode so hitro poskočile za 300%. V nasprotni smeri pa se je poslabšala kvaliteta vode, ki je postala tako nevarna za zdravje, da so ljudje pričeli kupovati ustekleničeno vodo.

Na Portugalskem pa so se že vnaprej pripravili na privatizacijo vodnih virov. Občinske vodovode so začeli združevati v večje, ki so bolj zanimivi za nakup. Po slovensko bi temu rekli, da so jih naredili »bolj konkurenčne«. Začeli so izdajati koncesije in cene so takoj poskočile v nebo, v Pacos de Ferreira za 400%! Hkrati pa so začeli zapirati vse javne fontane in vodnjake s pitno vodo. Zapiranje fontan v južni Evropi poteka tako temeljito, da v poletni vročini le težko najdeš javni vir pitne vode.

Španija ima enega najboljših vodovodnih sistemov v Evropi. Znamenit je kanal Isabel II, ki dobavlja pitno vodo Madridu. Španska vlada je pričela privatizacijo vode postopoma in brez udeležbe javnosti. Javnost v nobenem primeru ne ve, komu se kateri vodovod prodaja, dokler ta ni prodan. Kakšna je to demokracija?

V Angliji, kjer je Thatcherjeva uspela privatizirati okrog 60% vseh vodovodov, je stanje porazno: kontaminirana voda, ki se »zdravi« s klorom, puščajoče cevi in visoke cene vode.

V Italiji so imeli referendum o privatizaciji vode (udeležba 57%), v katerem se je 96% izreklo proti njej. Celo razvpiti Berlusconi je izjavil: »Ne morem privatizirati vode!« Toda sedaj Trojka ostro zahteva privatizacijo vode, kot pogoj za nove kredite.

Vsi primeri privatizacije vode nam govore o katastrofalnih posledicah za ljudi. Ko slišite imena družb kot sta francoski Veolia in Suez, angleška Thames Water ali nemški RWE in Gelsenwaser se primite za denarnico. Zato nekatere države že postopajo preventivno v interesu svojih državljanov. Nizozemska je leta 2006 s posebnim zakonom prepovedala privatizacijo vode. Podobno zakonodajo je sprejel tudi Urugvaj.

V Avstriji se vse bolj krepi nasprotovanje načrtom Evropske komisije o privatizaciji pitne vode. Avstrijski kancler Werner Faymann se je zavzel, da bi Avstrija vodne vire zaščitila s spremembo ustave. »Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov in to bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi.« je odločen avstrijski kancler. Javnost je poskočila tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Češki in Angliji. Ne bo šlo tako gladko, ljudje so pravico do vode pripravljeni braniti tudi z orožjem. To se je zgodilo v Boliviji, kjer je leta 2000 izbruhnila oborožena ljudska vstaja proti korporaciji Bechtel, ki je morala zapustiti državo.

Kaj pa pri nas?

Slovenska vlada se je spet hlapčevsko priklonila Bruslju in že spomladi leta 2012 podala svoje pritrdilno stališče predlogu EU direktive, čeprav smo to v AAG poskusili preprečiti. O predlogu je razpravljal le parlamentarni odbor za finance, ne pa pristojni parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Ali so financarji odgovorni za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo? Kaj pa ekonomisti in bankirji vedo o vodi, razen da prinaša velike dobičke? To kriminalno dejanje je podpisalo nihče drug kot z neoliberalizmom prestreljeno Ministrstvo za finance, brez kakršnekoli javne razprave. Naši poslanci v EU parlamentu so bili tiho kot grob. Zakaj neki jih imamo in koga neki zastopajo? Mediji niso objavili niti besedice o tem, dokler ni problem preko spleta iz sosednje Avstrije pljusknil v naše domove. Ko so mediji končno zaznali problem, ki ga je izpostavila civilna družba, se je le oglasilo Ministrstvo za finance z uradno izjavo, ki je višek laži in sprenevedanja:

»Podelitev koncesije, oz. sklenitev javno-zasebnega partnerstva za javne gospodarske službe nikakor ni privatizacija, saj je cena komunalnih storitev (tudi vodooskrbe) regulirana, zato ni možno nenadzorovano povišanje. Morebitna privatizacija družb ne bi smela vplivati na kakovost storitve, saj morajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncendenta.«

Podelitev koncesije pravno formalno res še ni privatizacija, toda posledice za prebivalstvo so popolnoma enake. Monopolni položaj korporacije omogoča njene monopolne cene in prav vsi primeri na svetu nam dokazujejo, da privatnega lastnika zanima zgolj dobiček. Kakšno vlaganje v posodobitev ali vzdrževanja omrežja! Ob kontaminaciji se dodaja obilje klora. Ko pa je vodovodno omrežje tako dotrajano, da je pred razpadom, pa jo korporacija enostavno pobriše daleč stran, kjer se kriminalka z vodo ponovi. Ljudstvu pa preostane le, da od korporacije nazaj odkupi vodovod, ki so ga poprej gradile generacije prednikov. Seveda je spet je potreben velik javni denar, da se vodovod vzpostavi v normalno stanje. Brez pitne vode človek pač ne more preživeti. Toliko o zagotavljanju kakovosti storitev ob privatizaciji vodovodov. Sicer pa tudi koncesije niso nedolžne. V ZDA se dogaja, da koncesionar na »svojem vodnem območju« državljanom ne dovoli uporabo lastnih vodnjakov niti zbiranje deževnice s streh. To se je zgodilo tudi v Boliviji. Ali si to lahko predstavljate v Sloveniji?

Histerija politikov okrog varčevanja je debela laž, priročen izgovor, za razprodajo narodovega premoženja. Vsa politika se reducira na medbančne sporazume, fiskalna pravila, ocene bonitetnih agencij, reševanje bank, varčevanje in odplačevanje kreditov, politiki pa postajajo zgolj marionetne lutke. Na oblast se vzpenja bankirska hunta, ki z državo dela kot da je okupirana, zato vse bolj postaja klasična kolonija. Starejši se še spominjamo krvave borbe afriških narodov izpod kolonialnega jarma, sedaj mi postajamo taka kolonija.

V nadaljevanju roparskega pohoda bankirjev pričakujemo tudi privatizacijo vseh vodnih virov, torej vodonosnikov, rek in izvirov. Na ta način bodo sledili: avtoceste, pristanišča, letališča, elektrarne vseh vrst, gozdovi, travniki in njive. Vse pa se začne s koncesijami, kot npr. sečnja gozdov, ki se sedaj dogaja v Sloveniji. Tujci, ki čuvajo svoje gozdove, sekajo pri nas. Tudi bitka za gozd se začenja, saj so slovenski gozdovi največje narodovo bogastvo.

Poblaznela finančna oligarhija, sociopatski preprodajalci dolgov in korumpirane politične elite uničujejo tako naravo kot človeško družbo. Bankirji si izberejo žrtveno državo in jo z mehanizmom dolga oropajo. Drugo za drugo uničujejo narode in ljudstva in pri tem uporabljajo zločinski jezik ekonomije, ki nima pojma o realnosti. Med njihovimi mentalnimi iztrebki najdemo celo tale stavek: »Zakoni ekonomije so enaki zakonom v inženirstvu.«

200 letni eksperiment se preveša v popolno katastrofo, v slepo ulico razvoja opice, ki se je razglasila za pametno, hkrati pa samomorilsko uničuje svoj edini dom. Obtičali smo kot gramofonska plošča, ki preskakuje. Če sedaj ne bo upora, bo kasneje nemogoč, ker ljudje kmalu ne bodo več sposobni za noben revolt.

Zavedati se moramo, da imamo opravka z roparsko finančno oligarhijo, ki se hrani z bedo ljudstva po načelu zadolžite se ali pa crknite. Z dodatkom, ne dobite več denarja, če vsega ne privatizirate. Tako se sedaj privatizirajo že države, do nedavnega so se samo podjetja. Proces uničevanja držav poteka po scenariju uničevanja podjetij: s špekulacijami uniči, poceni kupi, razkosaj in drago prodaj po kosih. Razprodaja države smrdi po nekrofiliji. Kajti država smo ljudje, ne pa bankirji in politiki, oni pridejo in gredo, ko jim poteče mandat. Danes so, jutri jih ni več. Mi pa ostajamo tukaj, zdaj, jutri in pojutrišnjem. Mi, naši otroci, naši vnuki ter njihovi potomci. Tako gre iz roda v rod, zato moramo biti že danes odgovorni do tistih, ki še rojeni niso. Zato že danes odločno zakričimo: »Naša voda nikoli ne bo naprodaj!« Ne pustimo se peljati žejne preko vode.

Povezave:

ministrstvo za kmetiJstvo in okolje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/06/19/ministrstvo-za-kmetijstvo-in-okolje-se-je-odzvalo-pozivu-kabineta-pv-na-dopis-aag-dnevu-voda-na-rob-ni-samo-odpadek-to-kar-lahko-poberemo/

JAVNA ZAHTEVA POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE “Somrak človeštva: Nemški parlament Bundestag je izglasoval, da pravica do vode ni več človekova pravica!”

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/03/15/javna-zahteva-poslancem-drzavnega-zbora-republike-slovenije-somrak-clovetva-nemki-parlament-bundestag-je-izglasoval-da-pravica-do-vode-ni-vec-clovekova-pravica/

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/03/21/svetovnemu-dnevu-voda-na-rob/


Alpe Adria Green int. org.

Evropski parlament zamudil priložnost, da bi Komisiji pokazal rumeni karton

2016-02-06 08:47:54

Evropski parlament je 3. 2. 2016 sprejel resolucijo, ki vključuje priporočila Parlamenta Komisiji za pogajanja o Mednarodnem sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) (za je glasovalo 532 poslancev, 131 jih je bilo proti, 36 se jih je vzdržalo). Samo skupina Zelenih/ESZ je bila do resolucije kritična, saj ne vključuje vseh pomembnih vidikov in pomislekov glede pogajanj o sporazumu TiSA.

Evropski parlament je zamudil priložnost, da bi Evropski komisiji zaradi njene pogajalske strategije o sporazumu TiSA pokazal rumeni karton. Resolucija vsebuje zelo malo pozitivnih elementov, kot je to zahteva po jasni in nedvoumni izključitvi vseh javnih storitev in storitev, ki so v javnem interesu (kot sta to voda in zdravstvo) iz pogajanj. Vendar pa to še ne pomeni ničesar, če bo Evropska komisija ignorirala zahteve civilne družbe.

Civilna družba se zavzema za to, da bi se pogajalski mandat Komisije spremenil na način, da bi se upoštevalo očitke, ki navedeni v resoluciji. Civilna družba se zavzema tudi za to, da bi bilo končno glasovanje v Parlamentu EU o sporazumu TiSA odvisno od teh kriterijev. Med evropskimi poslanci za to ni bilo podpore. Od Slovenskih poslancev v EU parlamentu je proti glasoval samo dr. IGOR ŠOLTES. Posledično so zahteve, določene v resoluciji, brez moči in ostajajo brez posledic.

V AAG si bomo še naprej prizadevali za zaščito javnih storitev in za boj proti sporazumu TISA!


Alpe Adria Green int. org.

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na peticijo TISA NE HVALA

2016-01-13 06:49:04

Prejeli smo odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na peticijo Alpe Adria Green “TISA NE HVALA”, ki jo je podpisalo  6194 oseb.

Žal je datoteka z odgovorm prevelika, zato si lahko odgovor preberete na naši spletni strani:  https://alpeadriagreen.wordpress.com/

Naše pripombe na ta odgovor bomo objavili na spletni strani in tudi tu. Že sedaj pa se sprašujemo, kako na ministrstvu vedo, kaj bo pisalo v končni verziji saj še vedno potekajo pogajanja v najstrožji tajnosti v Ženevi.

 


Alpe Adria Green int. org.

Vesel Božič in Srečno Novo leto

2015-12-24 15:48:44


Alpe Adria Green int. org.

Odposlali Peticijo "TISA - NE HVALA"

2015-12-13 09:59:20

Danes smo poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS, Državnemu Svetu RS, Predsedniku države RS, Varuhu za človekove pravice, Evropski Komisiji, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu svetu z zahtevo, da Slovenija ne podpiše tega sporazuma.

 

V imenu UO Alpe Adria Green, se vam zahvaljujem za podporo tej peticiji!

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Vojko Bernard


Alpe Adria Green int. org.

Tudi AAG se pridružije globalnim protestom, ki bodo potekali danes 10. oktobra v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Trbovljah.

2015-10-10 06:45:27

Na protestih bomo zahtevali večjo odzivnost slovenske Vlade in državnega zbora, saj je doslej vprašanjem trgovinskih sporazumov namenila premalo pozornosti. Neodzivnost je še posebej zaskrbljujoča v primeru sporazuma s Kanado (CETA), ki je v celoti objavljen že eno leto in bodo v pričetku prihodnjega leta o njem tudi odločali v Evropskem parlamentu ter Svetu EU.

Slovenija kljub tem dejstvom še vedno ni opravila celovite presoje vplivov sporazuma na družbo ter okolje in očitno tudi v strankah samih ni pretiranega zanimanja za sporazum, saj se je na vprašanja Umanotere odzvala zgolj ena opozicijska stranka. Odločanje o sporazumu, ki obsega več kot 1600 strani členov in bo državi omejil njene pravice do regulacije, ne sme potekati brez obsežne in strokovne razprave. Pred odločanjem je nujno potrebna presoja vplivov sporazuma CETA.


Alpe Adria Green int. org.



Povejte tudi drugim!

Prosimo, da s peticijo seznanite tudi druge ljudi. Če bo peticijo podpisalo več ljudi, bo le-ta dobila več medijske pozornosti in morebitno več pozornosti nosilcev odločitve.



Plačilo oglaševanja

Zakupite si del spletnega mesta za oglaševanje peticije na dnu strani. Vsak dan imamo na tisoče obiskovalcev, zato je to zelo učinkovita in poceni metoda za pridobitev večje pozornosti.

Facebook