Samozaposleni v kulturi so nesprejemljive stranske žrtve reform

Prav bi bilo, da bi peticija potekala tudi v imenu vseh nas, ki delamo na avtorske pogodbe in ki letos že plačujemo 8,85 % davka za PIZ, ki naj bi ga sicer plačal delodajalec, a ni tako - odtegne se od nespremenjene bruto plače (ta ni ustrezno povišana), torej že ta delodajalčev strošek nosimo mi, naslednje leto pa bomo še preostalih 15,5 % prispevkov. Pri 25 % akontaciji dohodnine in 10 % normiranih stroškov to pomeni, da nam ostane približno polovica nakazanega zneska. In to ne glede na to, da npr. zaslužimo skromne vsote, 12.000 evrov na leto.

#1: Anka -

Naj gredo delat za 500€ pa ne bodo imeli problemov. In bodo imeli letno še manjšo skromno vsoto

#2: lol - Re:  

 Spoštovana Anka,

številni, ki ji zadeva te reforme, delajo za 500 in manj evrov mesečno - zato tudi podpisujemo to peticijo. Sama sem iz generacije, ki je imela ta "privilegij", da smo dobili službe, moje mlajše kolegice (izobražene, delavne, zagnane), pa so svobodnjakinje, ki se pozimi preselijo k staršem (čeprav so v starosti, ko bi morale imeti že lastno družino - če bi si jo lahko privoščile), ker nimajo za kurjavo. Zato podpisujemo peticijo - zanje in za tiste, ki trdo delajo za 500, 600 evrov (pa naj bodo v gospodarstvu ali javni upravi), za tiste, ki so izgubili službe (ali pa jih sploh nikoli niso dobili) hodimo na proteste. Moramo se boriti, da bomo vsi dostojno živeli, ne pa, da nam bo vsem enako slabo. Ne smemo dovoliti, da nas skregajo med seboj - razdeljenim je lahko vladati in jemati pravice. Zakaj bi torejzavidali drug drugemu, saj mi pošteno delamo in ne krademo družbi, ki so jo z  zagnanim delom, idealizmom in samoprispevki zgradili naši starši. Ne jemljemo podkupnin in sumljivih provizij, nimamo računov v tujini in nismo vpleteni v korupcijo. Ne vi in ne jaz kot javna službenka in ne samozaposleni v kulturi - z zelo redkimi izjemami - nimamo vil in dragih avtomobilov in vsi se vedno težje prebijamo skozi mesec. Naša jeza naj bo torej usmerjena proti tistim, ki na naš račun in na račun naše družbe bogatijo, ob tem pa nimajo nobenega občutka za solidarnost in odgovornost do soljudi.

Lep pozdrav,

Tea

Iz solidarnosti podpisujem peticijo, hkrati pa apeliram, da se ne pozablja na vse, ki delamo prek avtorskih pogodb in smo brez statusa, ker si ga pač ne moremo privoščiti.

#1: Anka -

Se popolnoma strinjam glede avtorskih, četudi bi moral plačati delodajalec, je moj neto že zmanjšan. Kaj bo drugo leto - nočem niti pomisliti. Moja letna vsota je že zdaj samo malenkost nad 10.000, tako, da ko bodo vzeli še 15 % ... groza.

Janša piss off!

peticijo podpiram

sem podpisal, a z mlačnim občutkom, kot so mlačne zahteve.
.. ko mi voda teče v grlo in nos, zahtevam, da mi teče samo še v grlo...

Dodatne obdavčitve in vse druge dodatne obremenitve, nizanje plac in zategovanje pasov bo pripeljalo do kolapsa vseh vrst naročil. Torej je le vprašanje časa sesutja s takim pristopom. NE podpiram tega pristopa!

#2: lol - Re:

Lol, bruto strošek delodajalca pri mesečni neto plači 500 € je več kot 800 €, torej na letni ravni 10 000 evrov. 12 000 € letno pa pomeni po odštetih stroških nič več kot 600 € neto zaslužka na mesec.  Samozaposleni je sam sebi delodajalec in mora sam plačati vse, kar za zaposlene plača delodajalec, in sam kupovati opremo za delo. Samozaposleni z 12 000 evri letnega dohodka torej ŽE DELAJO za 600 € ali manj na mesec.  Ampak 12 000 je na prvi pogled lepa številka, ane? Dokler se od nje ne odšteje 4500 evrov za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, materialnih stroškov, stroškov za nakup osnovnih sredstev...

Izračun lahko preverite na strani:http://www.racunovodja.com/izracuni/place2012/

Dobro in artikulirano.

Tokrat ne gre samo za ogrožanje egzistence posameznika, ampak gre za otroke i družine,ki jih ti preživljajo!

Samozaposlen v kulturi sem od leta 1986, pri vsaki spremembi ureditve statusa kulturnikov je bila naslednja rešitve finančno neugodnejša in birokratsko bolj zapletena. Pripevke si vseskozi plačujem sam. Leta 2001 sem imel težko operacijo, po kateri sem bil več mesecev na bolniški. Zamislite si situacijo, ko si kot samozaposlen v taki situaciji in imaš družino. Zgubiš stranke, prvih 30 delovnih dni si plačaš sam, nato dobiš glede na prispevke bolniško, ki praviloma komaj zadošča za preživetje. Kako se v tej konkurenci na trgu spet vrnit in pridobit stranke, sploh, če imaš še kakšne posledice operacije. Na takšnih točkah je potrebno poiskati odgovore. Nihče ne želi bežat od dela, nasprotno, vendar kako do denarja za najemnino, do plačila vseh stroškov, do sredstev za delo? Sedaj sem štiri mesece pred pokojem na borzi, ker pač za teh par mesecev nimam dela, ki bi ga lahko zaračunal. Na to je treba bit pripravljen, predvsem pri finančni nedisciplini in okornosti davčnega birokratskega aparata.

#13: -

 

Zelo sočustvujem in sram me je, da je moja domovina tako ignorantska. (Ne samo "država", saj vidite že na tej strani, koliko je solidarnosti.)

ahko bi se zgledovali po nekaterih severnih deželah, kjer imajo kulturniki že davno fonde, sklade za takšne primere, ki omogočajo prejemniku ne samo premostitev obdobij brez dela, temveč zelo dostojno preživetje. (Čeprav bi pri nas že samo fond za PREŽIVETJE bil zelo dobrodošel napredek.) In to dobijo avtomatično, brez ne vem kakšnih prošenj in birokracije, ker takšni fondi pač obstajajo ravno zato, vanje pa vplačujejo kulturniki sami, vsak mesec malenkost.

Ampak če bomo držali skupaj in naglas povedali svoje, nam bo vsem bolje.

 

 

Dokler nakradenenga denarja država ne vzame nazaj, bom apriori kontra vsem več ali manj nesmiselnim predpisom, zakonom, ker so nesposobneži na vladi in jemljejo tistim, ki že tako ali tako nimajo nič.

#4: Saša -  

 Tako je Saša. Koliko nas je, visokostrokovnih, ki lahko samo sanjamo o omenjenih zneskih in si nobenega statusa ne moremo privoščiti, saj za noben mesec vnaprej ne moremo vedeti ali bomo dobili kako (plačano) delo. Plačil ne vidimo tudi po pol leta in več. Angažirani pa smo v obilico kulturnih projektov, z velikim družbenim učinkom. In ko že dobimo kako plačilo, gredo vsi odtegljaji na naš račun. Stranko zanima samo brutto, torej njihov realen strošek. Z socialno podporo bi npr. zaslužil več a nočem zajedati drugih.

Edina z rednim dohodkom pomagam svoji družini z dvema brezposelnima osebama in tremi otroci. Težko se prebijamo, ampak se, zato dajem popolno podporo vsem, ki jim je še težje....
Če že drugače ne morem pomagati, pa vsaj s podpisom peticije... Ropanje državljanov se mora ustaviti..... Nismo prispevali leta in leta za tiste, ki nam sedaj to jemljejo in na ta račun bogatijo... močno upam, da se bo to končalo.

Žalostno je, da izobraženi ljudje v Sloveniji, predvsem Slovenci, sploh ne morejo postaviti prave cene za svoje delo. Zanimivo, z uvedbo (zloglasnega) evra, se je iznenada intelektualna storitev z nekdanjih na primer 30 ali 60 tisoč tolarjev na enoto prevrednotila v 30 ali 60 evrov. In vse tiho je bilo! Servisant pa je 4000 tolarjev prevrednotil v 40 evrov. In spet je vse tiho! Mnogokrat sem ljubiteljske, samostojne in zaposlene kulturne delavce ali skupine opozoril, da je njihovo nastopanje, kakršnegakoli značaja, na vse nižnji ravni. Niso sprejeli te ocene in je pretehtali, ampak so mi raje obrnili hrbet. Pa sem ozaveščen in trden podpornik-na vseh področjih mojega delovanja-slovenske kulture. Tako ravnanje me je bolelo, saj kar dobro poznam našo zgodovino in tudi, kaj seje zgodilo z ljudmi na območjih, kjer je ljubiteljska ali poklicna kultura usahnila. Doživeli so svojevrstni genocid. Podpiram vas v vašem prizadevanju po plačilu sorazmernemu vašemu znanju in delu (Lenin je uvedel geslo Kdor ne dela(fizično!)naj ne je), a vas istočasno pozivam, da imate bolj odprta ušesa za dobrobnamerne pripombe, ki jih vam izrekajo ljudje, potrošniki vašega ustvarjanja.

Ja, nekateri smo smo se že izpisali iz razvida samozaposlenih v kulturi.

Menim ,da je komentar odveč.Moj ustvarjalni dan je natanko 24h mentalno in manualno 16h.Kdor ni osveščen kateri je pomen kulture kratko in dolgoročno za narod, naj se ozavedi in ozavesti!Izguba kulture se spontano in kruto maščuje,prav neosveščenim!Le ti naj ne sodijo kaj je ustvarjalnost in pomen kulture!Kultura predstoji vsem dejavnostim speciesa homoerctus,homosapiens!...Silvije Arc Popovič

Obup...

Brez kulture ni naroda, država postane predpražnik, prej ponosen narod pa služabnik tistemu narodu, ki svojo kulturo ceni.
Eni bomo kmalu obupali in se odselili kam, kjer narod svoje(in celo tuje) umetnike bolj ceni, žal.

tekst, ki je dober ne omenja absurda. vsaj nisem to opazil. 2x placujemo davek, kar smo ze lani placali ( davek) placujemo ponovno letos. nepravicno! dohodki v kulturi za samozaposlene zelo nihajo, lano toliko letos 10x vec ali 20x manj. predlagam, da placamo davk na osnovo dohodka in to sproti.

v letu 2012 so se položaj in pogoji statusa samozaposlenih tako poslabšali, da sem se mu prostovoljno odrekla. Nisem mogla verjet, česa vsega se spomnijo! Status bi moral ščititi, ne pa onesposobljati in na skrivaj krasti!

Od leta 1991 so zaposleni z vsakim zakonom na slabšem. Enačenje avtorskih honorarjev raznih predavateljev, ki imajo redne zaposlitve, kaže na popolno nepoznavane dela samozaposlenih v kulturi. Očitno ima država velike dobičke z nami. Statistika kaže, da ima polovica manj kot minimalno plačo, 80 procentov pa nižji dohodek od slovenskega povprečja. Bebava država, bebavi uradniki. Kaj drugega je teško rečt. Glavno, da imajo uradniške riti privilegije. Samozaposleni praktično ne more na borzo, ko je na bolniški si plača 30 delovnih dni sam. Živi od svojih rok in glave, brez strojev in prekupčevanja, dokazovati mora, naravo svojega dela. Nima zbornice, nima sindikata.