Skrb za rabo slovenskega jezika je vsekakor nekaj, kar moramo kot narod gojiti in varovati. Tega nihče ne bo počel namesto nas. V izobraževanju to dosegamo preko učenja jezika v šolstvu in vzpodbujanja njegove pravilne uporabe v visokem šolstvu.

Poleg vzpodbujanja njegove uporabe je potrebno skrbeti tudi za razvoj terminologije na posameznih znanstvenih in raziskovalnih področjih. To trenutno poteka tako na več načinov. Raziskovalci in predavatelji na fakultetah moramo za napredovanja (habilitiranje) objavljati svoja znanstvena dognanja tudi v slovenskem jeziku v slovenskih publikacijah. Tako je zagotovljeno, da se slovenska terminologija ves čas osvežuje.

Poleg te "prisile", pa mnogi raziskovalci skrbimo za prevode terminologije tudi preko različnih spletnih slovarjev, kjer lahko vsak strokovnjak predlaga prevod za nov termin s svojega raziskovalnega področja. Verjeli ali ne, ampak na nekaterih področjih smo raziskovalci zelo zavzeti in redno dopolnjujemo terminologijo in to brez prisile. Zato, ker imamo iskreno skrb za Slovenščino. Primer slovarja informatike: http://islovar.org/

Vse kar omogoča novela ZViS je, da se bodo profesorji (oziroma akademski zbori) lahko sami odločili, da določene programe (predvsem na doktorski ravni) izvajajo v angleškem jeziku. Potrebno je namreč razumeti, da je znanost ena izmed najbolj mednarodnih dejavnosti in da 99% vse ključne znanstvene komunikacije (tudi naših znanstvenikov) poteka v angleškem jeziku. Tako je izjemno pomembno, da vsak bodoči znanstvenik obvlada mednarodno terminologijo. Jezik je pač v prvi vrsti namenjen komunikaciji in angleški jezik je v znanosti lingua franca.

Novela tako v izbiri jezika ničesar ne predpisuje, temveč daje avtonomijo univerzi, oziroma akademskemu osebju, da se sami odločajo. In kot najvišjim strokovnjakom določenih področij, mislim, da moramo univerzitetnim delavcem zaupati, da oni najbolje vedo, v katerem jeziku je najbolj učinkovito voditi določene majhne dele doktorskega izobraževanja, da bodo naši znanstveniki v prihodnje še bolj propulzivni in uspešni. Zato sem ZA novelo in ZA vsebinsko avtonomijo univerze.

#17: Zagovornik novele ZViS - Dobronamerna peticija ... a ozkogledna 

Sem absolutno proti noveli in temu, da angleščini še bolj na široko odpremo vrata v naš jezik. Slovenščina je na dobri poti, da znova postane jezik preprostega, neukega ljudstva. Ta težnja je v zadnjem desetletju v družbi zelo opazna. In bil je že čas, da Slavistično društvo teh razmer ne spremlja več križem rok.

#17: Zagovornik novele ZViS - Dobronamerna peticija ... a ozkogledna 

 SLOVENEC

Prvi odstavek stoodstotno drži.

V drugem odstavku navajate pogoj za habilitacijo (objave v slovenščini). Kolikor mi je znano, po pripovedi nekaterih kolegov, za habilitacijo štejejo samo objave v tujih znanstvenih revijah. Pisanje npr. osnovnošolskih učbenikov je nepomembno. Kdo si je izmislil tak sistem? Prepričan sem, da na univerzi sami. V to se poslanci sigurno niso spuščali. Torej smo pri izvirnem grehu. Res pa je, da slovenska znanstvena srenja ne zmore primerne znantvene revije. Tu je prva povezava. Je pa lepo, da vsaj nekateri skrbite za razvoj slovenske terminologije. Dobro poznam dogajanja ob uvajanju uporabe računalnika v osnovne šole. Mnogi so zagovarjali uporabo angleščine, dokler nam MS ni dokazal, da se da vse prevesti v slovenščino. In to, banalno, zaradi zaslužka, ne zaradi akademizma.

Tretji odstavek. Vsa čast tistim, ki se trudite.

Četri odstavek. Popolnoma razumem, da doktorji morajo znati tudi druge tuje jezike. Odločitev za angleščino je razumljiva, saj se mnogi profesorji izobražujejo v VB in ZDA. In so prepričani, da je to edini zveličavni jezik. Zakaj pa ne nemščina, francoščina ali kak drug jezik? Zakaj pa se angleži in američani ne učijo drugih jezikov. Še tega najpogosteje ne vedo, kje je Slovenija. Da bi znali komunicirati v nemščini, to pa ne. Omogočanje, da se profesorji in akademski zbor odloča za jezik pa seveda zagovarjajo tisti, ki jim vseeno za naš jezik in s tem narod. Sicer pa, če me občutek ne vara, je ta SVIZ v nasprotju s temeljimi zapisi v SLOVENSKI USTAVI. Kaj pa rečete k temu?

Peti ostavek. Avtonomija daje določene pravice. Vendar samo v stroki. Odločanje o usodi slovenskega jezika in s tem slovenskega naroda pa trči ob moje pravice. Tu pa se njihova avtonomija konča. Saj, zato imamo ustavo, mar ne? Tudi jaz sem za vsebinsko (strokovno) avtonomijo slovenske univerze, nisem pa za tiste člene, ki govorijo o igranju z maternim jezikom.

#17: Zagovornik novele ZViS - Dobronamerna peticija ... a ozkogledna 

 Rahlo dvomim v predpostavke takega stališča, ki dolgoročno pelje ravno stran od teze prvega odstavka. Slovenskih terminologij se ne razvija zadosti, malo zaradi financ, malo zaradi nepripravljenosti univerz na ta zelo zahteven posel. Obratno je tudi moč: slovenskim študentom se predava v slovenščini, izjemoma ob znatni prisotnosti tujih lahko tuji profesorji predavajo v tujem jeziku. A zato naj se slovenske študente temeljito seznani s strokovno terminologijo v angleščini in vsaj še enem ali dveh tujih jezikih. Dvomim v izjavo, da 99% znanstvene komunikacije v svetu poteka v angleščini. Res pa je, da zaradi sistemov točkovanj objav vsi želijo objavljati v točkovanih revijah, ki jih imajo na svojih seznamih ameriški centri spremljanja. In ti že desetletja upoštevajo (ali res le iz praktičnih razlogov?) skoraj le objave v angleščini. Naša nacionalna znanstvena politika se temu nevprašljivo prilagaja. Drugi vzrok je neznanje drugih pomembnih jezikov, tako na strani profesorjev / raziskovalcev kot tudi vse bolj med mlado generacijo, ki jo naša šolska politika sistematično poangležuje. Razumimo se - cilj je, da vsakdo bolj ali manj govori angleško, toda ob tem nujno vsaj še kakšen tuj jezik na aktivni ravni, v seštevku pa bi znatni deleži populacije iz gospodarskih in kulturnih razlogov morali govoriti aktivno še kar nek nabor tujih jezikov (za razpravo: nemško, francosko, rusko, špansko, srbohrvaško, pa še bolj oddaljene).  Mimogrede, na univerzi menda ne dovolijo uporabe drugih tujih jezikov (pustimo ob strani samo jezikoslovje) kot angleščine, četudi gre za okoliščine, ko bi to celo bilo izvedljivo. V globalnem svetu je angleščina nujna, konkurenčnost pa povečuje znanje jezikov trgov, na katerih tekmujemo. Ali pa ljudje najdejo delo. 

Avtonomija univerze je velika (zgodovinsko dolgotrajna) pridobitev. A nekaj dvoma v trditev, da odgovorni na univerzi najbolje vedo, kaj delati v njenem okviru. Spomnimo se kitajskih diplom mariborske univerze, pa biopsiholoških koperske, pa nezahtevnih in hitrih izšolanj na mnogih zasebnih fakultetah itd. Pa po drugi strani zaslužkarstva, tudi mimo predpisov, še huje  - z dvomom v kakovost 25-urnega dela vsepovprek na dan. Malo za šalo, malo zares.  In sedaj ključno: po novem druga stopnja fakultetnega študija pomeni znanstveni študij, ki se resda okrona z doktoratom na tretji stopnji. Toda ne Slovenija in ne večina držav po svetu, kjer pa imajo običajno nižji delež generacije na univerzitetnem izobraževanju, ne potrebuje takega silnega števila znanstvenikov, temveč le temeljite in razvoju odprte strokovnjake, ki pa bodo v slovenskih razmerah zaradi naše odvisnosti od tujin (pozor ! v množini) bili sebi in firmam in skupnosti še bolj koristni, če bodo obvladali še druge tuje jezike.

Tako ima torej slovenska jezikovna politika kar več odprtih front: položaj slovenščine, ki mora ostari daleč prevladujoč jezik na univerzah, sicer se začne dolgoročno odmiranje jezikovnih rab, pa jezika in na njem temelječe kulture, položaj drugih tujih jezikov, ki so ob angleščini enostavno podcenjeni, možnost izobraževanja tujcev v slovenščini (a še tistih neuvrščenih iz nekdanje Juge, ki so še marsikje po svetu na kakšnih položajih, ne znamo prav uporabiti).

Navedeno navajam za javne univerze, zasebnim gre pustiti svobodo odločanja o učnem jeziku. Ampak brez javnih subvencij zanje.  Potem pa naj javne tekmujejo za vpis študentov z dvigovanjem strokovne kakovosti, kar je po mojem osrednje vprašanje slovenskih univerz, diplomantje z znanjem dveh ali več tujih jezikov pa bodo konkurenčni tako doma kot v tujini. Predvsem kot strokovnjaki, večjezičnost pa bo le nameček v plus.