PETICIJA ZA UREDITEV PODROČJA ISKANJA POGREŠANIH OSEB

Medijsko odmevni primeri iskanja pogrešanih oseb v zadnjem  letu in pol kažejo na obširno problematiko in pomanjkljivosti v zakonski ureditvi tega področja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da število pogrešanih oseb v Sloveniji narašča. Ob tem je nadvse zaskrbljujoče dejstvo,  da policija najde zgolj 10% odraslih pogrešanih oseb, 50-60% mladoletnikov, 15% oseb pa je najdenih mrtvih. K takšnemu rezultatu gotovo veliko prispeva neustrezna in neživljenjska zakonodaja.

Pri iskanju pogrešanih oseb gre za najvišjo vrednoto – za človeško življenje. Zato menimo, da bi bilo nujno v čim krajšem času spremeniti, dopolniti in popraviti obstoječo zakonodajo in predpise, ki urejajo to občutljivo področje.  

Podpisniki te peticije od Ministrstva za notranje zadeve zahtevamo sledeče spremembe:

  -          Takojšnjo ukinitev 48-urnega roka za pričetek aktivnega iskanja polnoletne pogrešane osebe. Zahtevo najbolje pojasnjuje misel: »Čas, ki mineva, je resnica, ki uhaja« (Josip Pavliček, MUP Hrvaške). Neaktivnost ali premajhna aktivnost v prvih urah po prijavi izginotja lahko privede do velikih vrzeli v smislu zavarovanja sledi morebitnega kaznivega dejanja,  ki se jih kasneje ne da več zapolniti, kar lahko v procesu iskanja pogrešane osebe povzroči nepopravljivo škodo.

  -          Spremembo 153.člena Zakona o elektronskih komunikacijah,  Pravilnika o načinu izvajanja 153.člena zakona o elektronskih komunikacija ter skladno s tem tudi ustrezni členi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Omenjeni člen navaja, da mora operater zaradi varstva življenjskih interesov posameznika policiji na podlagi pisne zahteve, posredovati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilo komunikacijo, če, citiram: »obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima ali se domneva, da ima pri sebi opremo za mobilno komunikacijo in je prodobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe.«   Takšna formulacija je popolnoma zgrešena, saj je nedopustno, da starši (ali drugi sorodniki) pogrešane osebe pod hudim psihičnim pritiskom izjvaljajo, da gre za sum na samomor, da bi pospešili postopek iskanja in pridobivanja potrebnih podatkov. Menimo, da bi se sleherno izginotje že v začetni fazi moralo obravnavati kot sum samomora in/ali z domnevo, da je pogrešani žrtev kaznivega dejanja, saj bi takšna obravnava močno zmanjšala možnost nepopravljivih napak pri iskanju pogrešane osebe. V skladu s tem bi moralo biti policij omogočeno takojšnje pridobivanje podatkov o lokaciji mobilnega telefona in morebitnih drugih podatkov, brez odvečnih in zapletenih birokratskih postopkov.

  -          Zagotovitev kriminalista oziroma zahtevnosti primera ustrezno ekipo, ki se bo lahko v času iskanja pogrešane osebe ukvarjala le s tem primerom. Hkratno ukvarjanje še z drugimi področji dela povzroča premajhno pozornost pogrešani osebi in s tem zmanjšanje možnosti za učinkovitejše iskanje. Ukvarjanje zgolj z enim primerom bi gotovo prispevalo k bolj načrtni preiskavi in k hitrejši pojasnitvi slehernega izginotja osebe.

 Varovanje človekovega življenja  je vrednota, ki si zasluži posebno pozornost in skrb države in ne more in ne sme biti omejeno z nikakršnimi ovirami. Zato podpisniki te peticije prosimo ustrezne službe, da takoj pristopijo k reševanju navedene problematike.  

Mojca Žugman (Civilna pobuda Prebujenje-Pravica za vse)

in podpisniki    

Mojca Žugman, Civilna pobuda Prebujenje-Pravica za vse    Stopite v stik z avtorjem peticije