PROTI MIGRANTSKEMU CENTRU V BELI KRAJINI

Ker se tudi v letu 2018 nakazuje možnost postavitev migrantskih centrov v Beli krajini, nadaljujemo s peticijo tudi v tem letu. Kakor je bilo namreč navedeno v medijih je Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov razpisal več razpisov za postavitev sprejemno-registracijskega centra v jugovzhodni Sloveniji. Temu Belokranjci ostro nasprotujemo in sporočamo Ljubljani: Če si vedno pozabila na nas, pozabi tudi zdaj!

Belokranjci namreč ne bomo tiho čakali, da nam do konca uničite našo deželo in se bomo vsakršni takšni nameri ostro uprli!

Javna naročila Urada vlade za oskrbo in integacijo migrantov, ki resno nakazujejo, da se namerava graditi sprejemno-registracijski center v Jugovzhodni Sloveniji so navedena v nadaljevanju. Po naročilih sodeč bo ta 100-120 km oddaljen od Ljubljane v področju jugovzhodne Slovenije, kar resno nakazuje na vzpostavitev v Beli krajini. Zagotovo se nekaj pripravlja, samo Urad vlade RS noče razkriti natančne lokacije:

- Vzmetnice: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=270888
- Varovanje objektov:
https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=269992
- Čiščenje objektov:
https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=269509
- Prehrana: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=260273
- Betonski podstavki:
https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=269663
- Oblačila: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=263840
- Prehrana: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=263561
- Ležišča: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=260365

____________________________________________

VSEBINA PETICIJE LETA 2016:

Črnomaljska županja je potrdila, da bo v Občini Črnomelj vzpostavljen sprejemni center za migrante. Ministrstvo za notranje zadeve RS je potrdilo, da načrtujejo center na območju Vražjega kamna, izkazuje pa tudi interes za zemljišča v Preloki in na Vinici.

Država se namreč pripravlja na novi val migrantov. Po objavah svetovnih tiskovnih agencij so jih grški otoki že polni (več deset tisoč), število prišlekov pa se dnevno povečuje. Večje skupine so tudi že v Beogradu.

Hkrati je znano, da evropske države ne bodo več izvajale humanitarnega transporta, migranti, ki bodo vstopili v Slovenijo, pa bodo lahko zaprosili za azil in bodo nameščeni v azilne domove. Takšni sprejemni centri, kot smo jih poznali doslej, torej ne bodo več potrebni. Šlo bo za dolgoročne namestitvene centre.

V Krajevni skupnosti Dobova ob tem zahtevajo, da Vlada RS takoj, najkasneje pa v šestih mesecih, odstrani dosedanji center, ne dovoli postavitve podobnega in zahtevajo odškodnino. Vodstvo Občine Brežice jih pri tem podpira.

Povsem drugače je v Črnomlju.

Spomnimo, Vlada RS je lani kupila več sto bivalnikov, ki jih nima kam namestiti. V Dobovi jim tega ne dovolijo. Torej lahko predvidevamo, da bodo šli ti bivalniki tudi v Občino Črnomelj, dodatno je na vladnem seznamu še območje Občine Ilirska Bistrica.

Ne samo zaradi degradacije prostora, tudi glede na dejstvo, da je Občina Črnomelj v velikem razvojnem zaostanku, je namestitev migrantov v našo občino nesprejemljiva.

Brezposelnost v občini je že zdaj nad kritično mejo in pomeni izredno žgoč problem. Medtem, ko je bila brezposelnost januarja 2009 v Občini Črnomelj 10,6-odstotna, je v naslednjih letih dokaj hitro naraščala in v letu 2014 dosegla stopnjo kar 22,2 %. Po letošnjih podatkih je v občini, kjer ima stalno prebivališče prijavljenih 14.586 oseb, brezposelnih kar 1.345 oseb.

Občina Črnomelj nadalje vztrajno pada po vseh kazalnikih že vrsto let. Tako so gospodarske družbe v občini leta 2015 zaposlovale 1.007 oseb manj kot v letu 2011. Gibanje števila zaposlenih v gospodarskih družbah v občini se je v obdobju od 2008 do 2015 domala prepolovilo (iz več kot 2.500 na 1.365).
Zmanjšuje se tudi število gospodarskih družb. Tako so lani v občini poslovale štiri družbe manj kot leto pred tem, število gospodarskih družb pa je na ravni iz leta 2013. Za šest se je zmanjšalo tudi število mikro družb. V občini že zdaj ne posluje nobena velika gospodarska družba. Prav tako se noben podjetnik (od 378) ne uvršča med srednje ali velike podjetnike, mnogi ustvarjajo sami, brez zaposlenih.

Povprečna bruto plača v Občini Črnomelj je bila v letu 2015 pri 1.185,09 evra, kar je za 29 odstotkov manj od slovenskega povprečja. Povprečna bruto plača zaposlenih v Občini Črnomelj je na ravni 78,77 odstotka povprečne slovenske plače, ki je 1.504,42 evra. Hkrati dosegamo le 72,87 odstotka neto dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji (v regiji celo le 59,5 odstotka).
Razkoraki glede na slovensko povprečje in tudi v primerjavi z Jugovzhodno regijo so torej že zdaj nerazumljivo veliki.

Nastanitev migrantov vsekakor ne bo pripomogla k izboljšanju stopnje brezposelnosti in izboljšanju gospodarskega stanja v občini ter zmanjšanju razvojne zaostalosti v regiji in Sloveniji. Še več, celo poslabšalo se bo vse skupaj.

Ne pozabimo, da prebivalci Dobove poročajo o veliki gospodarski in infrastrukturni škodi v prejšnjem begunskem valu ter zahtevajo povrnitev škode. Prav tako so bili oškodovani gasilci, katerim stroški pri pomoči niso bili povrnjeni.

Ob Občine Črnomelj ne prejmemo niti odgovorov, za kakšno število migrantov gre. Prav tako ne, ali se je Vlada RS zavezala za povrnitev škode, ki jo bo Občina Črnomelj s tem nedvomno imela. Ni tudi odgovora na vprašanje, kako bo potekala ureditev infrastrukture, varovanja, transporta, oskrbe in podobnega.

Poleg navedenega je treba izpostaviti tudi varnostne vidike. V krajih, kjer so doslej sprejemali migrante, je število kriminalnih dejanj drastično poraslo. Statistike so grozovite.
Ali nam je, Črnomaljcem, res treba še bolj zmanjšati kakovost našega življenja?

Občine in mesta zavračajo sprejem migrantov. Ali jih mora Občina Črnomelj res sprejeti?

Dejstvo je, če bomo tiho in zgolj čakali, bo namestitev migrantov v Črnomelj neizbežna. Zdaj je čas, da opozorimo na to, dvignemo glas, pozneje bo prepozno!