Proti odstrelu šakalov v Sloveniji

Šakal je v Sloveniji od leta 2004 zavarovana živalska vrsta. Čeprav uradni monitoringi za zdaj še ne obstajajo, se predvideva, da je pri nas šakalov relativno malo, bistveno manj kot v drugih delih Evrope.

 

V Lovski zvezi Slovenije so pred kratkim podali predlog o odstrelu te vrste, saj je po njihovem mnenju vrsta zelo invazivna in se v zadnjih letih hitro širi z vzhodnega dela Balkana čez Srbijo, Hrvaško in Madžarsko proti zahodu.

 

Biologi so si enotni: šakal ne ogroža nikogar. »Šakal ni tujerodna ali invazivna vrsta. Kdor to trdi, ne pozna definicije teh dveh pojmov. Res je, da je prišel v Slovenijo relativno pozno – pred 60 leti – toda v nasprotju s tujerodnimi vrstami, kot so na primer pižmovke in nutrije, ga k nam ni zanesel človek. Prišel je po naravni poti – tako kot tudi številne vrste ptic v zadnjih desetletjih,« je razložil dr. Miha Krofel, raziskovalec z biotehniške fakultete.

Po njegovem mnenju bi bilo kakršno koli poseganje v populacijo tega srednje velikega predstavnika psov (po velikosti je nekje med volkom in lisico) neodgovorno in nestrokovno, saj ne vemo, koliko šakalov pri nas sploh živi in kakšen je trend populacije. »Če bi imeli na voljo vsaj nekatere najosnovnejše podatke, načeloma ne bi nasprotoval omejenemu odstrelu šakala, predvsem z vidika zmanjševanja krivolova, ki se že dogaja. Sporno pa se mi zdi poseganje v populacijo, za katero nimamo nobenega uradnega monitoringa, saj nihče natančno ne ve, kaj bi z odstrelom pravzaprav dosegli. Za šakala nimamo niti nobenega strateškega dokumenta, na primer akcijskega načrta, v katerem bi opredelili, kaj želimo doseči z upravljanjem te vrste. To pa bi morala biti osnova,« je prepričan Krofel.

 

 

Pripisujejo mu škodo, ki je ni povzročil

Tudi glede škode, ki naj bi jo šakal povzročal, se mnenja biologov bistveno razlikujejo od mnenj lovcev. V Sloveniji analiza šakalove prehrane sicer še ni bila narejena, a iz tujih raziskav je razvidno, da je šakal predvsem mrhovinar ter plenilec glodalcev in drugih malih sesalcev. Ne pleni zdravih in odraslih parkljarjev. Pri nas je bilo šakalu pripisanih nekaj napadov na drobnico, vendar so vsi primeri, ki so bili do sedaj preverjeni s pomočjo edine zanesljive metode – genetike, kazali na lisico in ne na šakala.

»Lov na šakala z namenom preprečevanja škode je nerazumen, dokler ne vemo, koliko škode vrsta dejansko povzroča in ali bi odstrel pri tem kakor koli pomagal. Podobno je bilo z volkom, ki se ga je več let streljalo zaradi domneve, da odstrel zmanjšuje škodo, potem pa so raziskave dokazale, da to ne drži,« je jasen Krofel.

Ob tem velja dodati, da je po vsej verjetnosti ravno iztrebljanje evropskih volkov v 20. stoletju omogočilo šakalu, da si je razširil življenjski prostor. Šakal se namreč pojavlja izključno na območjih, kjer ni teritorialnih tropov volkov.

V naravi opravlja funkcijo čistilca

 

Naš sogovornik ne verjame lovskim domnevam, da bi se lahko šakal pri nas tako namnožil kot v nekaterih delih držav na Balkanu. Po njegovem mnenju bi se to zelo verjetno že zgodilo, če bi se lahko. »Visoke gostote populacije ponekod po Balkanu so pogosto povezane z velikimi količinami klavniških odpadkov in drugih smeti, ki omogočajo šakalu lagodno preživetje. Šakal je zelo uspešen mrhovinar in v naravi opravlja funkcijo čistilca. Ravnanje z odpadki, predvsem klavniškimi, pa je pri nas precej drugače urejeno kot marsikje na Balkanu,« razmišlja raziskovalec z ljubljanske biotehniške fakultete, ki vsem navedenim argumentom navkljub ne razume, zakaj bi moral biti šakal sploh lovna vrsta, da bi ga lahko upravljali.

Poudarja namreč, da se lahko odstrel in drugi upravljalski ukrepi izvajajo tudi za vrste, ki niso lovne – kot na primer pri medvedu in volku. »Najprej potrebujemo vizijo oziroma cilj, ki ga hočemo pri šakalu doseči,« je sklenil Krofel.

 

 

(Vir: http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/sakala-bi-streljali-na-podlagi-domnev)

 

V Sloveniji smo pred kratkim imeli škandal z odstrelom volkov, ko je bil zaradi lovcev ogrožen celoten ekosistem in ohranitev te vrste.

Zato nočemo še kakšnega podobnega scenarija! Še enkrat poudarjam, šakal je ZAŠČITENA živalska vrsta, ki ne ogroža absolutno nikogar!!

Your email address will not be published on our site. However, the author of the petition will see all the information you provide on this form.

You will receive an email with a link to confirm your signature. Please check your inbox (and spam folder).
Facebook