PROTI SPREJETJU NOVEGA PRAVILNIKA O NUJNI MEDICINSKI POMOČI V RS

Ob vsej polemiki in ugibanjih v javnosti ter objave novega pravilnika o delovanju NMP v RS kot državljani RS in kot bodoči potencialni uporabniki storitev nujne medicinske pomoči izražamo nestrinjanje z predlaganim pravilnikom, saj gre za zdravje in zdravstveno blaginjo vseh državljanov RS.

Služba NMP je sestavni del mreže javne zdravstvene službe in je služba zdravstvene dejavnosti, ki obsega predbolnišnični in bolnišnični del. Kot že samo ime pove, se predbolnišnični del službe NMP izvaja izven bolnišnic, klinik ali urgentnih centrov in zajema oskrbo bolnih/poškodovanih na mestu dogodka in transport do ustreznih ustanov. Zaradi narave dela, ki se močno razlikuje od narave in pogojev dela v bolnišničnem delu izvajanja NMP, bi predbolnišnični del NMP moral ostati samostojni del NMP pod okriljem primarnega zdravstvenega varstva. Sistem predbolnišnične NMP in bolnišnične NMP morata delovati samostojno in neodvisno drug od drugega, vendar se medsebojno dopolnjujeta v smislu kontinuirane obravnave bolnih/poškodovanih. Strinjamo se, da je potrebno uvesti dispečersko službo zdravstva, ki prav tako mora biti samostojna, da deluje neodvisno od obeh sistemov in bo prej navedena sistema povezovala in usklajevala delo obeh sistemov. Na ta način dosežemo brezplačen, kontinuiran in medsebojno neodvisen sistem nadzora nad delovanjem kompletnega sistema delovanja NMP v RS.

Prav tako se strinjamo, da so potrebne modifikacije trenutno veljavnega pravilnika o izvajanju NMP v RS vendar ne na način, da se ga ukine in uvede nov v praksi nepreverjen način, kjer ni vnaprej poznan rezultat učinka, zato v primeru sprejetja tega pravilnika pričakujemo kazensko, materialno in moralno odgovornost vseh sodelujočih pri sprejetju tega pravilnika za škodo, ki bi lahko bila povzročena državljanom RS. Bojimo se, da bo predlagani sistem NMP občutno dražji od trenutno veljavnega in bo postal finančno nevzdržen ter bo prišlo do kolapsa delovanja sistema. Do sedaj v javnosti ni bilo predstavljenega natančnega finančnega načrta, ki bi to potrdil ali ovrgel. Ker gre za javne finance imamo državljani pravico vedeti, kako se bo porabljal davkoplačevalski denar. Pri javnih predstavitvah sodelujočih v delovni skupini je slišati, po eni strani, da bo to cenejši sistem, po drugi strani pa, da bi se po tem pravilniku morali dodatno zaposliti novi sodelavci v sistemu NMP (ZUJF?). To so sicer neuradni podatki, ker uradnih podatkov še vedno ni bilo podanih s strani MZ in delovne skupine oziroma jih ni bilo zaslediti.

Ker trenutni sistem predbolnišnične NMP deluje, kar izkazuje tudi veriga preživetja, ki je primerljiva ali celo boljša od nekaterih evropskih držav, ne vidimo potrebe po uvedbi novega nepreverjenega sistema pač pa samo nadgradnjo obstoječega.

V vsem tem času problematike reorganizacije NMP v RS do sedaj še ni bilo zaslediti konkretnih odgovorov odgovornih ljudi s strani ministrstva na očitke, ki se pojavljajo v javnosti. Menimo, da gre za zavajanje javnosti s strani odgovornih oseb Ministrstva za zdravje v smislu pomena in delovanja urgentnih centrov in satelitskih urgentnih centrov. Sliši se sicer zelo eminentno, vendar to ne pomeni nič drugega kakor to, da je pri predvidenih urgentnih centrih posamezna bolnišnična NMP (internistična, kirurška, pediatrična,...), ki se izvaja na sekundarni ali terciarni ravni združena v celoto na enem mestu v ustanovi in s tem izboljšana kontinuirana obravnava akutno zbolelih ali poškodovanih na sekundarni oz. terciarni ravni in ne v predbolnišničnem okolju. To ni problem organiziranosti predbolnišnične NMP pač pa je to interni sistemski problem posameznih bolnišnic, ki se bo rešil z ustanovitvijo UC-jev. Predlagani satelitski urgentni centri pa niso nič drugega kakor zdajšnje urgentne ambulante po posameznih zdravstvenih domovih kjer se že izvaja NMP in v osnovi ni videti nikakršne razlike, razen da jih bo manj in bodo s tem tudi manj dostopni državljanom, ki bi sami poiskali nujno medicinsko pomoč. Morda pa se bodo v SUC-ih izvajali invazivni diagnostično terapevtski postopki kot so PCI pri srčnem infarktu, tromboliza ob možganskih infarktih ali celo kirurška oskrba politravmatiziranih. Kdo bi vedel? Glede očitka, da sedaj v manjših zdravstvenih domovih ob intervenciji ekipe NMP na terenu ostanejo vrata ustanove zaprta in tam ni nikogar, ki bi lahko sprejel tistega, ki je sam prišel iskat pomoč (http://www.delo.si/nedelo/naj-vzamejo-kar-hocejo-le-prvo-pomoc-naj-pustijo.html) pa je vsakomur jasno: to sistemsko anomalijo v predbolnišničnem sistemu NMP se da enostavno rešiti z spremembo trenutno veljavnega pravilnika o NMP. Poraja se vprašanje kako bo ministrstvo uspelo zagotoviti finančna sredstva za triažno medicinsko sestro v predlaganem pravilniku, če tega ni bilo sposobno zagotoviti do sedaj? Ali pa je to spet igra izpod mize, da se prikaže trenutni sistem kot neučinkovit.

Pravilnik ne opredeljuje oziroma omejuje vodstvenih položajev v novem sistemu NMP glede na sodelujoče pri pripravi tega pravilnika in zato obstaja zelo velika verjetnost konflikta interesov. V RS bi bilo potrebno sprejeti zakonodajo, ki bi to preprečevala. Ne glede na to, za kateri pravilnik gre, bi se morali sodelujoči pri pripravi takih pravilnikov sami izločiti iz nadaljnjih prijav za vodstvena mesta. S tem bi bila dosežena korektnost, strokovnost in nepristranskost sprejetih pravilnikov, možnost korupcije in konflikta interesov pa zmanjšana na minimum.

Če podrobneje opredelimo pravilnik in dojemanje le tega pridemo do zaključka, da ta pravilnik po našem laičnem poznavanju zakonodaje še huje krši veljavno zakonodajo države RS kakor trenutno veljavni pravilnik NMP in postavlja državljane RS v še večji neenakopraven položaj:

  • Kršitev ustave RS v načelu enakosti in enakopravnosti.

  • Kršitev Zakona o pacientovih pravicah (pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi).

  • Kršitev 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da mora biti javna zdravstvena služba organizirana tako, da je vsem prebivalcem RS zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili, čimprej in čimbliže njihovemu nastanku in med transportom.

Pri organizaciji in načinu izvajanja službe NMP se strinjamo, da se na bolnišnični ravni zdravstvene dejavnosti izvaja služba NMP v UC-jih, vendar je neumestno, da so mobilne enote NMP zajete v notranjih organizacijskih enotah UC-jev, saj njihov namen delovanja ni delovanje znotraj UC-jev ampak delovanje na mestu dogodka in transport do ustreznih ustanov.

Izvajanje službe NMP je sicer potrebno še podrobneje opredeliti in urediti posamezne segmente službe NMP, vendar je to možno doseči tudi z že obstoječim in trenutno veljavnim pravilnikom, kar bi bilo bolj smotrno, bolj racionalno, finančno ugodnejše in z še boljšim pozitivnim učinkom za uporabnike nujne medicinske pomoči.

V 7. členu je opredeljena in oblikovana mreža službe NMP na podlagi strokovno utemeljenih meril in razvoja dejavnosti NMP tako, da je v običajnih razmerah omogočena dosegljivost večine prebivalcev v čim krajšem oziroma vsaj še sprejemljivem dostopnem času (urbano področje 10 min, ruralno področje 20 min). Ni pa bilo zaslediti, katera definicija in merila za razmejevanje prostora na ruralna in urbana območja je bila uporabljena za mrežo službe NMP (ali je bila uporabljena definicija OECD, ali je bila uporabljena Eurostatova definicija tako imenovani koncept Degree of urbanisation, ali katerakoli druga metodologija določitve urbanih/ruralnih območij). Sporna je definicija dostopnih časov (10 min. oz. 20 min.), saj se s tem državljani RS selekcionirajo in postavljajo v neenak položaj glede možnosti preživetja v urgentnih situacijah. Vsakomur je jasno, da je možnost preživetja ob srčnem zastoju obratno sorazmerna s časom. Člen določa tudi, da morata biti dostopna časa dosežena v 80 odstotkih vseh intervencij. Ob takšni ohlapni določitvi nam je posameznikom prepuščeno lastno razumevanje in interpretiranje tega določila. Vprašanje, ki se poraja ob tem je: 80 odstotkov vseh intervencij – katerih? Ali je ta odstotek vseh intervencij vezan na celotno teritorialno območje, ki bi ga pokrival UC ali SUC ali na posamezen kraj, vas, naselje, itd., kjer so bile izvedene intervencije. To je pomembno in odgovorno vprašanje, saj ima lahko katastrofalne posledice.

Predstavljena mreža še bolj omejuje pravico možnosti do enake zdravstvene oskrbe na ruralnih področjih in s tem posledično že tako ranljivo skupino državljanov (otroci, starostniki) še huje zapostavlja in jim onemogoča to pravico. Splošno znano je, da na podeželju ostajajo starejši ljudje, ki so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev tudi kadar gre za urgentna stanja in nihče nima pravice tem ljudem odreči enako možnost zdravstvene oskrbe še posebej takrat, ko se gre za možnost preživetja.

Zelo na kratko omenimo tudi mrežo HENMP (helikopterske nujne medicinske pomoči), kjer pravilnik opredeljuje dve bazni enoti in sicer v Kranju in Ljubljani. Na podlagi katerih strokovnih kriterijev sta določeni ti dve bazni postaji HENMP-ja? Znova gre za selekcioniranje državljanov in postavljanje v popolnoma neenak položaj! Pravilnik niti ne predvideva širjenja HENMP-ja, saj ni nikjer naveden program širjenja HENMP niti ni opredeljena časovna determinanta širjenja.

Nadalje pravilnik zelo podrobno ureja oznake izvajalcev in vozil službe NMP, ne opredeljuje pa pomembnejših vprašanj kot so enotna osebna zaščitna sredstva (zaščitna oblačila, obutev) ter dodatna zaščitna sredstva. Res je, da to področje zajema Zakon o varstvu pri delu, a pravilnik bi vseeno lahko podrobneje opredelil to področje seveda v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju. S tem bi dosegli prepoznavnost in enotnost na celotnem območju R Slovenije ne glede ali je nekdo reševalec v Lendavi ali v Kopru.

Kontinuirano izobraževanje v sistemu NMP mora biti, vendar ne na način, da ni določeno, kdo je nosilec stroškov izobraževanja. V ta namen bi pravilnik lahko opredelil, da se bo ustanovil eden ali več izobraževalnih centrov, kjer bodo redno zaposleni inštruktorji izvajali sistem predvidenega izobraževanja pod okriljem MZ v svojem rednem delovnem času. S tem dosežemo več pozitivnih učinkov:

  • pomaga se pri zmanjšanju brezposelnosti, saj se ustvarijo nova delovna mesta,

  • izognemu se plačilu storitev po avtorskih honorarjih ali podjemnih pogodbah,

  • nižji stroški oziroma brezplačna izobraževanja za izvajalce NMP.

V ta namen naj MZ ustanovi izobraževalni center in naj objavi javni razpis za prosta delovna mesta.

Nadzor, ki ga predvideva pravilnik ni na mestu, saj sistem ki nadzira sam sebe je sistem brez nadzora. Ta nadzorna anomalija je prisotna že v sedaj veljavnem pravilniku in narejenega ni bilo popolnoma nič drugega kakor to, da so se poslužili „copy – paste“ sistema. Nadzor mora izvajati neodvisna skupina nadzornikov v redni sestavi ministrstva ki bo izvajala nadzor v rednem delovnem času in ki ne delajo v sistemu NMP, vendar sistem poznajo. S tem dosežemo učinkovitost nadzora, cenenost nadzora, neodvisnost nadzora in izognemo se konfliktu interesov posameznih nadzornikov ter možni korupciji pri imenovanju nadzornikov. Ker gre za davkoplačevalski denar imamo pravico izvedeti, koliko denarja in na kakšen način je do sedaj bilo izplačanega posameznim nadzornikom. Zakaj delovna skupina ni predvidela oziroma predlagala drugačnega sistema nadzora v tem pravilniku? Vsakdo, ki bi se vsaj malo poglobil v kronologijo dogodkov v sistemu NMP v RS lahko takoj pride do zaključka. Skrajni čas je, da se stvari na MZ začnejo odvijati transparentno, saj vse skupaj že meji na sistemsko korupcijo v organizaciji in delovanju NMP in vedno bolj se odraža konflikt interesov posameznikov.

Menimo da MZ (ga. Ministrica, odgovorne osebe na MZ in delovna skupina) s tem pravilnikom ne upoštevajo Ustavo RS (načelo enakosti in enakopravnosti) in ostalo veljavno zakonodajo (6. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakon o pacientovih pravicah). Vnašajo nemir, strah, jezo in negotovost med državljane RS, jih selekcionirajo in zavestno postavljajo v neenak položaj, omejujejo pravice, ki jim jih zagotavlja zakonodaja. Ker gre za javno dobro in za informacije javnega značaja od MZ pričakujemo, da javno objavi imena vseh kakorkoli sodelujočih pri pripravi tega pravilnika, da se bo kasneje lahko določala objektivna odgovornost posameznikov.

 

Iz vsega navedenega smo proti sprejetju tega pravilnika in če se strinjate, prosim PODPIŠITE peticijo, saj se gre za dobrobit vseh državljanov RS in ne za posameznike.

 

 POVEZAVE:

http://www.primorske.si/Novice/Srednja/Reorganizacija-NMP-ali-unicenje-njene-mreze-in-zdr

 http://www.24ur.com/novice/slovenija/reorganizacija-njune-medicinske-pomoci-naj-bi-vodila-v-enovit-vsem-enako-dostopen-in-kakovosten-sistem.html

http://www.24ur.com/novice/slovenija/reorganizacija-njune-medicinske-pomoci-naj-bi-vodila-v-enovit-vsem-enako-dostopen-in-kakovosten-sistem.html

http://www.24ur.com/novice/slovenija/reorganizacija-njune-medicinske-pomoci-naj-bi-vodila-v-enovit-vsem-enako-dostopen-in-kakovosten-sistem.html

http://www.noviceznotranjske.net/v-logatcu-nocejo-na-slabse/

 http://www.us-rs.si/media/ustava.republike.slovenije.pdf

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO214

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200815&stevilka=455