SLOVENIJA POTREBUJE CELOVIT SISTEM POMOČI ŽRTVAM NASILJA

Tednik Ona, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja začenjamo s podpisovanjem peticije za podporo sistemskemu reševanju in urejanju problematike nasilja nad ženskami in nasilja nad otroki, namenjeno Komisiji Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Podpisi se bodo zbirali do 31. 12. 2014.

Pobudnik akcije je tednik Ona.

S podpisom boste podprli naslednjo izjavo:

Nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki mora država preprečevati, vsaki žrtvi nasilja pa zagotoviti pravico do podpore in pomoči, ki jo potrebuje, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno in pravno pomočjo v vseh postopkih.

SLOVENIJA POTREBUJE CELOVIT SISTEM POMOČI ŽRTVAM NASILJA

V Sloveniji je bilo v zadnjih letih povzročenih kar nekaj femicidov, torej umorov žensk. Šlo je za umore v intimnopartnerskih zvezah. Šlo je za nasilje proti ženskam v partnerskih odnosih, pri katerih je šlo za končno posledico praviloma dalj časa trajajočega nasilja partnerja nad partnerko. Femicid ni izoliran dogodek, do katerega pride nenadno in nepričakovano. Je dokončno dejanje nasilja v procesu nasilja. Tudi dr. Jasna Podreka je v svoji raziskavi intimnopartnerskih umorov v Sloveniji prišla do zaključka, da teh ne smemo jemati kot osamljene dogodke ali nesreče, do katerih pride nepričakovano, zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti pri sicer nenasilnih (moških) posameznikih, pač pa gre praviloma za končni akt v kontinuumu nasilja v intimnopartnerskem odnosu. 

Vendarle je problematika, ki je realnost žensk že stoletja, v zadnjem času pa bolje raziskana in bolj sankcionirana s strani držav kot kdajkoli v zgodovini, še vedno nerazumljena in prepredena s predsodki in stereotipi. Kot poudarjata dr. Jasna Podreka in Maja Plaz, »se v družbi generira stereotipno razumevanje nasilja, skozi katerega presojamo nasilne dogodke in povzročitelje nasilja. Nasilne dogodke (zlasti tiste v družinskem in medosebnem kontekstu) še vedno prepogosto razumemo kot nekaj, kar se v realnosti dogaja na obrobjih družbe, nasilna dejanja pa kot dejanja, ki so nepremišljena, nerazumljiva, nepredvidljiva in jih storijo alkoholiki ali duševno bolni, socialno obupani posamezniki. Ljudje se radi zatekamo k takšnemu razumevanju nasilja, saj je bistveno manj neprijetno in enostavnejše kakor razumevanje, da je nasilje morda premišljeno, namensko in da obstajajo vzorci nasilja. Če bi izhajali iz razumevanja, da je nasilje posledica naključne odklonskosti in ne izraz ponavljajočih se družbenih odnosov, se nam ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem o oblikah vsakdanjega družbenega življenja, temveč le z odkloni od njih. Tako bi se vprašanje o nasilju odmaknilo od vseh in bi postalo le problem drugih, vedenje drugih in vprašanje drugih. Če pa nasilje razumemo kot namerno dejanje, storjeno s cilji, ki so globoko zasidrani v vsakdanu naših življenj in praks, postane problem nasilja vprašanje celotne družbe, saj lahko prizadene kogarkoli in kadarkoli.« 

Ko govorimo o nasilju nad ženskami govorimo o tem, da je nasilje nad ženskami pravzaprav nasilje proti ženskam oz. nasilje, ki temelji na spolu. Je namreč tako široko razširjeno, da lahko govorimo o problematiki, ki so mu izpostavljene ženske kot družbena skupina. V svojem Splošnem priporočilu številka 19 iz leta 1992 je Odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk zapisal, da je nasilje, ki temelji na spolu, oblika diskriminacije, ki resno ovira zmožnosti žensk, da uživajo pravice in svoboščine na temelju enakosti z moškimi. Nasilje, ki temelji na spolu, je nasilje, ki je usmerjeno proti ženski zato, ker je ženska ali prizadene ženske nesorazmerno. To pomeni, da jih prizadene relativno bolj oziroma pogosteje.

Leta 2010 smo v Sloveniji dobili prvo Nacionalno raziskava o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji (56,1 %) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Povzročitelji nasilja so v 90,8 % moški, ki so večinoma bolje izobraženi. 

Po besedah avtoric slovenska nacionalna raziskava odseva izkušnje in poglede bolje izobraženih žensk, ki so zaposlene, prej z varnimi kot ogroženimi zaposlitvami, ali pa so starostno upokojene. Imajo lasten dohodek in z njim večinoma tudi razpolagajo. Najpogosteje živijo v skupnem gospodinjstvu s partnerjem (64,1 %), ki je v večini (51,9 %) zakonski partner anketiranke in s skupnimi otroki. V večini so slovenske državljanke. Polovica anketirank je vernih, pripadajo večinoma katoliški veroizpovedi. Največ jih prihaja iz večjih mest ali iz vasi v bližini večjih mest, kjer je praviloma večja dostopnost in raznovrstnost pomoči. Četrtina teh žensk (23 %) je imela izkušnjo s fizičnim nasiljem od 15. leta starosti dalje. Večina povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami od 15. leta starosti je bilo moških (92 %). Anketiranke, ki so doživljale fizično nasilje, so bile manj zdrave od žensk iz splošne populacije: 44,6 % žrtev nasilja je svoje zdravje označilo kot slabo in zelo slabo. Odstotek psihičnega nasilja v raziskavi je visok in sicer je v zadnjih 12 mesecih o njem poročala polovica vseh anketirank (49,9 %), štiri petine povzročiteljev psihičnega nasilja je bilo moških. Po raziskavi se lahko nasilje začne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva, do pozne starosti. Pri nekaterih ženskah traja celo življenje. 5,5 % žensk je nasilje doživljalo tudi v nosečnosti, 4,5 % žensk je poročalo, da je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihično, potem fizično in spolno.

Po podatkih ameriškega raziskovalca Evana Starka je 85 % primerov nasilja v partnerskem odnosu, ki jih obravnavamo, dalj časa trajajočih primerov nasilja partnerja nad partnerko. Povprečna zloraba ženske v intimnem odnosu traja od 5,2 do 7,3 let. Ko govorimo o nasilju v partnerskem odnosu, poškodbe uporabljamo kot oceno za resnost nasilja ter oceno ogroženosti žrtve. Pri tem pa je, kot pravi raziskovalec Stark, 95 % poškodb zaradi nasilja v partnerskem odnosu lahkih telesnih poškodb. 79 % zlorab ne bomo odkrili, če bomo nanje gledali samo skozi poškodbe. Pri nasilju nad ženskami namreč ne gre primarno za težo poškodb, ampak za ponavljajoča se ravnanja, ki so dolgoročna, vključujejo nadzor in zastraševanje. 11,8 % žensk, ki živijo v Sloveniji, je v nacionalni raziskavi poročalo o zelo težkih oblikah psihičnega nasilja, ki ga proti njim izvajajo njihovi partnerji, vsaka druga ženska pa je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje.

Kljub vsemu zgoraj zapisanemu je zakonodajalec leta 2012 sprejel spremembo kaznivega dejanja grožnje, po kateri večina groženj ni več pregonljiva na predlog, ampak na zasebno tožbo. Šele kvalificirana, torej težja oblika kaznivega dejanja iz 2. odstavka 135. člena Kazenskega zakonika je pregonljiva na predlog. Če izhajamo iz prej navedenih podatkov, je takšna rešitev za žrtve nasilja nesprejemljiva in nevarno ogrožajoča.

V Sloveniji torej potrebujemo celovit in koordiniran sistem pomoči žrtvam nasilja v družini, ki ga od držav zahteva tudi Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. 

OD POLITIČNIH ODLOČEVALCEV ZATO ZAHTEVAMO:

1. zagotovitev varnosti doma in na cesti za vsako žensko in otroka, 

2. zagotavljanje enakih možnosti za ženske na vseh področjih v družbi in odpravo nasilja nad ženskami, ki je eden od temeljnih družbenih mehanizmov, zaradi katerega so ženske prisiljene v podrejen položaj v primerjavi z moškimi,

3. vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema pomoči, ki bo izhajal iz potreb žrtev nasilja,

4. širitev programov pomoči za žrtve nasilja tudi v manjše kraje po Sloveniji in podporo novim psihosocialnim programom pomoči, 

5. možnost brezplačne psihosocialne pomoč, dokler jo žrtve nasilja potrebujejo,

6. brezplačno pravno pomoč za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja, 

7. izplačevanje odškodnin žrtvam nasilja,

8. široko dostopne in obvezujoče programe za povzročitelje nasilja,

9. učinkovit nadzor nad delom institucij, ki mora biti vedno usmerjeno v zagotavljanje večje varnosti za ženske, žrtve nasilja.

Društvo SOS telefon    Stopite v stik z avtorjem peticije