USTAVNA POBUDA ZARADI RAZLASTITVE NAS DRŽAVLJANOV

 

  Mi, skupina državljanov Republike Slovenije različnih nazorov, poklicev in položajev, smo se odločili, da vložimo ustavno POBUDO za razveljavitev lastninske zakonodaje zaradi naše razlastitve ter odtujitve družbene lastnine, ki je naša last. Družbena lastnina  je bila samovoljno podržavljena s strani DZ RS na pobudo Vlade RS in se špekulativno preprodaja v naprej  izbranim krogom. Vlada RS in DZ RS za to dejanje nista dobila soglasja od nas državljanov lastnikov na način, ki bi bil pravno skladen z načeli Ustave RS 1991 in mednarodnimi sporazumi, ki nas obvezujejo in ščitijo.   

Iz POBUDE je razvidno, da se je proces našega razlaščanja, ob hkratnem  zmanjševanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, dogajal postopno in prikrito. Šele dejansko katastrofalno stanje, kot smo mu priča in poglobljena analiza vzrokov, ki so pripeljali do tega, potrjujeta ugotovitve teh ne ustavnih dejanj oblasti.   Ustavno sodišče pozivamo, da v skladu s človeško in pravno moralo, Ustavo RS 1991in mednarodnimi dogovori odloči, da je bil postopek odvzema družbene lastnine, njeno podržavljenje ter nadaljnja preprodaja tretjemu ne ustavno ter mednarodno proti pravno dejanje in za to za nas državljane neveljavno.  


PREBERITE POBUDO POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA  ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI


Republika Slovenija v obdobju 1990/91 ni razpadla. Naša skupnost in državljani se nismo razšli med seboj v okoliščinah nujnih in brez izhodnih pogojev eno stranske razlastitve ter razdelitve družbene lastnine iz skupne zasebne in nerazdelne v osebno zasebno in razdelno ali v državno obliko lastnine.

Tudi plebiscitno vprašanje o osamosvojitvi tega vprašanja ni vsebovalo. Z osamosvojitvijo na osnovi enostranskega izstopa države Republike Slovenije (Glej: 1. člen, Ustava SRS 1974) iz SFRJ smo se razšli na osnovi samo odločbe le s SFRJ (Glej: prvi odstavek TEMELJNA NAČELA I, Ustava SFRJ 1974), ki je bila zveza držav, oziroma zvezna država. Premoženjsko stanje skupne lastnine smo med ostalim naknadno le uredili in to tudi z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Ur. l. RS, št. 71/2002.

Ob in po osamosvojitvi državljani  nismo imeli možnosti izreči svoje volje o eni od temeljnih človekovih pravic, to je o svoji lastnini, kot tudi nismo dali na ustaven ali mednarodno pravno veljaven način nikakršnega soglasja k odvzemu in preoblikovanju družbene lastnine, kot skupne zasebne lastnine iz nerazdelne v razdelno obliko, to je osebno zasebno ali državno lastnino. Tako Vlada RS in DZ RS nimata nikakršnega pravno veljavnega  dokazila, da smo se na kakršenkoli način odpovedali družbeni lastnini na ustavni ali mednarodno pravni ravni,  kot ni ponudila referendumskega ali drugega pravno veljavnega primerjalnega posvetovanja z nami kot lastniki. Družba ni skupina nekih imaginarnih in ne imenovanih oseb, temveč smo to državljani z imeni in priimki. Tako smo titularji ali njeni lastniki znani od prvega do zadnjega.  Že ime družbena lastnina pove čigava je.

S sprejemom Ustave Republike Slovenije 1991 nismo spreminjali družbne ureditve in velja glede družbene lastnine še vedno pravna razlaga Ustave SRS in SFRJ 1974. Tako je v tem duhu družbena lastnina varovana po Ustavi RS 1991 v 33. členu kot zasebna lastnina in v 69. členu, ki prepoveduje njeno razlaščanje, razen v javnem interesu.  Vlada RS in DZ RS sta si enostavno izmislila, da je državna lastnina tista s katero lahko oni prosto razpolagajo, jo uničujejo ali preprodajajo. Družbeno lastnino bi lahko podržavili  le v simboličnem smislu, tako da bi jo država varovala, bi pa bila še vedno naša ljudska last. Prav tako državna lastnina ni ustavna norma Ustave RS 1991 in je le ta ne pozna.

Po Ustavi RS 1991 ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno.

Iz tega izhaja, da smo oblast in država mi državljani in ne vlada RS in DZ RS, ki sta le servis državljanom.


Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94, 1/96 in 30/98 in Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, Ur. l. RS, št. 30/1998 in drugi po njiju posledično sprejeti lastninski predpisi, so tako posegli v obstoječe domače in mednarodno varovano lastništvo družbene lastnine z namenom, da jo samovoljno odvzamejo in preoblikujejo v drugo obliko lastnine in so to s sprejemom omogočili v nasprotju z voljo državljanov lastnikov, Ustavo RS 1991, Splošno deklaracijo človekovih pravic, OZN 1948 in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; Rim 1950 in z njenim dodatnim Protokolom, Paris 1952, ki prepovedujejo enostranski odvzem lastnine.

 Za to nasilno in samovoljno razlastitev ni nobenega opravičila.

Več
POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI,
skupina državljanov 2016


Pozivamo vas, da se pridružite skupini državljanov z izpolnitvijo Pobude v obliki te elektronske peticije

ali ročno izpolnite priložen OBRAZEC ZA PRISTOP K POBUDI


Pred Pobudo je nastal spodnji temeljni dokument razlage sistematičnega  postavlanja zakonodaje s ciljem plenjenja družbenega premoženja

UKRADENO BLAGO - rdeča nit !  

Skupina državljanov,


Ptuj dne 20.01.2016


Ročno izpolnjene obrazce pošljite na naslov:
Rastko Plohl,
Lovska ulica 31,
Dravski dvor,
2204 Miklavž na Dravskem polju  


Januar / Prosinec 2016


OR

Your email address will not be published on our site. However, the author of the petition will see all the information you provide on this form.

You will receive an email with a link to confirm your signature. Please check your inbox (and spam folder).
Facebook