RECITE STOP SPORAZUMU “TISA”

URAD VLADE RS ZA KOMUNICIRANJE

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 8. januar 2015

  17.redna seja Vlade RS

Vlada se je seznanila z informacijo o pogajanjih o treh sporazumih

 Vlada RS se je na današnji seji seznanila  z informacijo o pogajanjih za sklenitev Obsežnega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), o Čezatlantskega partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) in o Sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA).

Namen sporazumov na področju zunanje trgovine je olajšati medsebojno trgovanje s ciljem povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. To dosegajo po eni strani z zniževanjem carin ter z odpravo ovir pri carinjenju (npr. obvezno plačevanje taks pri carinjenju, dolgotrajni postopki carinjenja) in po drugi strani z odpravo necarinskih ovir.

Sporazumi na področju zunanje trgovinske politike se po uveljavitvi uporabljajo neposredno in veljajo v celoti za vse države članice EU. Notranja zakonodaja EU se zaradi uveljavitve novih sporazumov načeloma ne spreminja.

Pri pogajanjih, ki jih tudi v imenu držav članic vodi Evropska komisija, se Slovenija zavzema za čim bolj transparentni proces pogajanj in tudi za ratifikacijo sporazumov v nacionalnih  parlamentih. Na ta način se želi ohraniti možnost, da se odločitev glede posameznega sporazuma sprejme tudi v posameznih državah članicah EU.

Po vstopu Slovenije v EU se je trg za slovenska podjetja močno povečal, kljub temu pa prevelika odvisnost od evropskega trga ni optimalna za slovensko gospodarstvo, saj ga naredi preveč odvisnega od razmer na tem trgu. Slovenija je v preteklosti vedno ohranjala liberalno držo in se zavzemala za čim bolj prosto in odprto trgovino, ki bi omogočila trgovanje vsem, ne le največjim podjetjem, ki imajo dovolj resursov, da se spopadajo z ovirami, s katerimi posamezne države ščitijo svoje trge. Glede na majhnost slovenskega gospodarstva, je bilo to nujno.

Potrošniške pravice v EU se zaradi sporazumov ne bodo spreminjale. Bolj kot posamezniki bodo posledice čutila podjetja in sicer v prvi vrsti tista, ki sodelujejo z državami, s katerimi se sporazumi sklepajo, posredno pa tudi tista, ki so v sodelovanje z državo pogodbenico (ZDA oziroma Kanado) vključena posredno npr. kot poddobavitelji.

Pri pogajanjih za TTIP in TiSA sporazum se vsebine še spreminjajo, na večini področij so konsolidirana besedila šele v prvi fazi oblikovanja. Glede na to, se tudi delovna stališča sproti spreminjajo in oblikujejo. Predstavniki Republike Slovenije, ki so vključeni v proces pogajanj preko različnih delovnih teles, si prizadevajo za zaščito varstva človekovih pravic, za ohranjanje v EU doseženega nivoja zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja v Sloveniji ter za ohranjanje standardov na področju dela in varstva potrošnikov.

Pogajanja za sporazum CETA (Comprehensive Economic Trade Agreement) med EU in Kanado so bila uradno zaključena septembra 2014, delovno besedilo sporazuma je že objavljeno na spletni strani Evropske komisije. Sporazum naj bi po uveljavitvi prinesel za 22,9 % povečanje trgovine z blagom in storitvami med EU in Kanado, kar bi posledično pomenilo tudi povečanje BDP EU, in sicer za 11,6 milijard EUR letno.

Pogajanja za TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) med EU in ZDA so še v teku (v tednu od 29. 9. do 3. 10. 2014 je potekal 7. krog pogajanj). S sklenitvijo sporazuma naj bi se odpravilo večino trgovinskih ovir med EU in ZDA, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Poleg liberalizacije bilateralnih trgovinskih tokov bo zajemal tudi investicije, regulatorna vprašanja in pravila na področju mednarodnih trgovinskih odnosov.

Večstranska pogajanja za trgovinski sporazum o trgovini s storitvami TiSA (Trade InServices Agreement) so v teku. Namen teh pogajanj je nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami v okviru Razvojne agende iz Dohe, ki poteka v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization). Pogajanja potekajo med 23-imi članicami WTO, vključno z EU.

Obsežni gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)

Že pred začetkom pogajanj za širok trgovinski sporazum, ki so se začela na podlagi sprejetih smernic aprila 2009, sta Kanada in EU na vrhu leta 2007 sprejeli odločitev o izdelavi študije, s katero bi ocenili potencialne koristi za liberalizacijo bilateralne trgovine. Iz ugotovitev objavljenega skupnega poročila iz marca 2010 (Joint Report on the EU – Canada Scoping Exercise) izhaja, da bi odprava kvantificiranih faktorjev, ki vplivajo na bilateralno trgovino, potencialno povečala letne prihodke EU za 11,6 milijard € in 8,2 milijard € za Kanado v 7 letih izvajanja trgovinskega sporazuma.

Sporazum obsega liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, posebej ureja področje pomorskih, finančnih in telekomunikacijskih storitev. Predvideva liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil. Ureja tudi področje netarifnih ovir ter področje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Obsega še določbe o carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, subvencijah, določbe na področju začasnega vstopa, medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pravicah intelektualne lastnine, trgovini in trajnostnem razvoju, delu ter okolju, protokol o medsebojnem priznavanju rezultatov ocene skladnosti, o dobrih proizvodnih praksah na področju farmacevtskih proizvodov, določena so področja nadaljnjega sodelovanja, vključuje določbe o transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov. Celotno delovno besedilo, ki bo še predmet pravnega prečiščevanja, je objavljeno na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/.

Sporazum vsebuje naslednja področja:

• Odpravo carin
• Sodelovanje na področju necarinskih ovir
• Liberalizacijo storitev
• Investicije
• Javna naročila
• Zaščito intelektualne lastnine
• Geografske označbe

 Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP)

Pogajalske smernice za Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) so bile sprejete junija 2013. V tednu od 29. septembra do 3. oktobra 2014 je potekal zadnji – sedmi – krog, na katerem so pogajanja tekla skoraj o vseh poglavjih sporazuma, pri čemer je bil velik poudarek na pripravi konsolidiranih besedilih – to so besedila, ki vsebujejo tako tekst predlagan s strani EU kot tudi tekst ZDA.

Na zahtevo več držav po transparentnosti, med njimi tudi Republike Slovenije, so bile po umiku oznake zaupnosti javno objavljene informacije po posameznih poglavjih in pogajalska besedila, ki so bila v okviru pogajanj med EU in ZDA za Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum – TTIP posredovana ameriški strani

(http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1230).

Zaradi izredne širine sporazuma bo TTIP sporazum začel veljati šele po ratifikaciji v nacionalnih parlamentih držav članic EU, Evropskem parlamentu in v ZDA. S sklenitvijo sporazuma se EU ne odpoveduje svoji suverenosti pri sprejemanju zakonodaje. Kljub sklenitvi sporazuma bosta Slovenija in EU še vedno lahko sprejemali svojo zakonodajo v skladu s svojimi potrebami in načeli.

Javne storitve so izvzete iz pogajanj, kar pomeni, da sporazum na to področje ne bo vplival. Glede ISDS mehanizma Republika Slovenija meni, da glede na to, da so tako ZDA kot večina držav članic EU članice OECD, kjer je zaščita investicij na visoki ravni, ni potreben. Kljub temu pa se želi, pred oblikovanjem dokončnega stališča do tega vprašanja, seznaniti z novo verzijo besedila, ki bo upoštevala v javni razpravi prejete pripombe. Odprava regulatornih ovir je možna le pod pogojem, da spremembe ne bi zahtevale nižanja obstoječih standardov na področju zaščite zdravja ljudi in živali, varnosti, dela in okolja. To zahtevajo vse države članice EU, vključno z  Republiko Slovenijo. Na področju prehranske varnosti, kjer obstajajo precejšnje razlike med EU in ZDA, se bo Slovenija zavzemala, da se pri presojanju ustreznosti predpisov ohrani možnost uporabe previdnostnega načela in se ne znižujejo v EU doseženi standardi na tem področju ter se obenem ne zmanjšuje nivo varstva potrošnikov. Področje kemikalij bo v sporazumu urejeno s sektorskim aneksom. Cilj aneksa je ureditev, ki bi ob ohranitvi uveljavljenih ukrepov in mehanizmov nadzora kemikalij omogočila čim širšo uporabo mednarodnih praks, izogibanje podvajanja testiranj, sodelovanje na področju uporabe metod ocenjevanja, še posebej pri razvoju novih postopkov …

Sporazum o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) je sedaj sestavljen iz treh delov:

- dostop na trg:  liberalizacija trgovine z blagom zajema odpravo carin, za občutljive izdelke se bodo carine zniževale postopoma, lahko tudi v okviru kvot. Možna bo uporaba ukrepov trgovinske zaščite. Sporazum bo pomenil višjo stopnjo liberalizacije storitev. Predvideva tudi liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil na vseh administrativnih ravneh.

- regulatorna vprašanja in netarifne ovire: pomemben element sporazuma je spodbujanje regulatorne skladnosti zakonodaje za blago in storitve preko medsebojnega priznavanja, harmonizacije in drugih načinov regulatornega sodelovanja. Prinaša zavezo k odpravi netarifnih ovir. Vseboval bo sektorske določbe, pri čemer so izpostavljeni avtomobilski, kemični, farmacevtski sektor, sektor medicinskih pripomočkov, kozmetični sektor, pesticidi, tekstil, informacijsko-komunikacijske tehnologije, finančne storitve, sektor strojev in elektronskih naprav.

- pravila: sporazum bo obsegal tudi določbe o pravicah intelektualne lastnine, carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, trgovini in trajnostnem razvoju, energiji in surovinah, malih in srednjih podjetjih, gibanju kapitalskih tokov in plačilih, transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov.

 Sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)

Pogajanja o sklenitvi sporazuma TiSA potekajo med 23-imi članicami Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vključno z EU. V imenu EU se pogaja Evropska komisija.

Pogajanja se ne vodijo v WTO (mnogostranska- multilateralna) ampak med zainteresiranimi državami članicami (večstranska – plurilateralna). V pogajanjih sodelujejo Avstralija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, EU, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Lihtenštajn, Mehika, Nova Zelandija, Norveška,Pakistan, Panama, Paragvaj, Peru, Švica, Tajvan,Turčija in ZDA. Za vključitev v pogajanja so izrazile interes še nekatere druge države. Pričakuje se sprejem novih boljših pravil pri domači zakonodaji (dovoljenja in licence) v mednarodnem pomorskem transportu, e-trgovini, telekomunikacijah, finančnih storitvah, začasni prisotnosti tujih fizičnih oseb in vladnih naročilih storitev. Pri določanju novih disciplin je potrebno upoštevati tudi razvojne cilje držav v razvoju.

Pogoj, da TiSA sporazum postane plurilateralni WTO sporazum oziroma pride pod okrilje WTO je, da mora trgovina s storitvami njenih članic obsegati 90 % svetovne trgovine. Ta pogoj sedanja sestava držav, ki se pogajajo, ne izpolnjuje.

Namen sporazuma je tudi nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami iz Razvojne agende iz Dohe (DDA), ki so se začela v okviru WTO že leta 2001 s sprejetjem ministrske deklaracije in določitvijo delovnega programa. Predlog EU je javno dostopen nahttp://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152686.pdf).

Evropska komisija o poteku pogajanj obvešča države članice v Svetu EU in Evropski parlament.

Evropska komisija je na svoji spletnih straneh pripravila natančne informacije državljanom EU o tem sporazumu ter objavila EU pogajalske dokumente kot je npr. EU ponudba. V tej ponudbi so vključene tudi slovenske pripombe. Pred določitvijo EU ponudbe so bila opravljena posvetovanja med ministrstvi. EU je tako prvič v svoji zgodovini trgovinskih pogajanj iz dokumentov umaknila oznako »LIMITE« tako, da ima do njega vsak prost dostop.

Javno zdravstvo in javno šolstvo, ki je financirano s strani države, kot v vseh trgovinskih sporazumih EU, je izključeno iz sporazuma TiSA. EU doslej na tem občutljivem področju še nikoli ni sprejela  nobenih obveznosti in jih tudi v bodoče ne bo. To pa velja bolj ali manj za vse članice WTO.

Na področju t.i. »public utilities« (javne gospodarske službe) EU in države članice ohranjajo pravico do javnih monopolov in izključne pravice na nivoju EU, nacionalnih vlad in na lokalnem nivoju. Stališča EU, izražena v EU ponudbi, so tudi v skladu z rezultati javnega posvetovanja o TiSI, po katerem mora EU ohraniti obstoječi »status quo« glede veljavne zakonodaje in omejitve na občutljivih področjih kot so finančne storitve ter osnovne javne storitve (zdravstvo, šolstvo, oskrba za vodo in energijo).

Ker je potrebno pred sklenitvijo izključiti vsak dvom o tem, da bi njegove določbe kakor koli posegale v človekove pravice, bo pripravljena posebna študija (Trade SIA in support of negotiations on a plurilateral Trade in Service Agreement), s katero bodo identificirana glavna področja človekovih pravic, ki bi lahko vseeno potencialno bila okrnjena s tem sporazumom (posredni ali celo neposredni poseg v njih v smislu morebitnega zmanjšanja doseženega nivoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Z namenom priprave omenjene študije je Ecorys  oktobra 2014 na spletni strani http://www.trade-sia.com/tisa/launch-of-tisa-survey/ objavil anketo namenjeno različnim deležnikom (podjetjem, nevladnim organizacijam itd), v kateri lahko zainteresirani sodelujejo do 31. januarja 2015.

V skrajnem primeru bo Evropski parlament pred odločanjem o ratifikaciji po svoji presoji zahteva tudi predhodno mnenje Sodišča Evropske unije.

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)”:

VEČ NA POVEZAVI!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

mNENJE eu NEVLADNIH ORGANIZACIJ - ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA PREHRANSKE VARNOSTI

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/27/cezatlanski-sporazumi-deregulacija-prehranske-varnosti/

MNENJE EU NEVLADNIH ORGANIZACIJ -ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA NA OKOLJSKEM PODROČJU

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/26/cezatlanski-sporazumi-deregulacija-na-okoljskem-podrocju/

PROSIMO VAS, DA POVABITE ČIMVEČ PRIJATELJEV IN ZNANCEC, DA PODPIŠE TO PETICIJO!!!

HVALA!

UO AAG 

Sporazum Tisa: morda izgubljajo vsi, razen svetovnih korporacij

Sporazum Tisa: morda izgubljajo vsi, razen svetovnih korporacij

Med podporniki sporazuma Tisa je tudi graditelj pravljičnih dežel Disney. Foto: Reuters

Eden takšnih sporazumov je Tisa, s katerim naj bi odpravili ovire v trgovanju s storitvami, ki so največji gospodarski sektor poindustrijskega sveta.

Kratica Tisa pomeni Trade in Services Agreement, kar bi lahko prevedli kot sporazum o trgovini s storitvami. V pogajanjih, ki potekajo v Ženevi, sodeluje 23 strani; med njimi je tudi Evropska unija, ki je sestavljena iz 28 držav, torej bi sklenjeni sporazum zajemal 50 držav.

Poleg članic EU za mizo sedijo še predstavniki Avstralije, Čila, Hongkonga, Islandije, Izraela, Kanade, Japonske, Južne Koreje, Kolumbije, Kostarike, Liechtensteina, Mehike, Norveške, Nove Zelandije, Pakistana, Paragvaja, Paname, Peruja, Švice, Tajvana, Turčije in Združenih držav Amerike.

Zaprta ...

Nevladne organizacije po EU zbirajo tudi podporo peticiji, v kateri od Unije in držav članic zahtevajo, da ustavijo pogajanja z ZDA o TTIP in s Kanado o CETA.

Poteka pa zbiranje podpisov pod še eno peticijo, v kateri mednarodno društvo za varovanje okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) od predsednika Slovenije, slovenske vlade, državnega zbora in državnega sveta zahteva, naj naša država ne podpiše sporazuma Tisa; peticijo nameravajo poslati tudi evropski komisiji, evropskemu parlamentu in evropskemu svetu. V pozivu dramatično trdijo, da bo »en sam podpis uničil prihodnost državljanov Slovenije. Ali boste z molkom izbrali status tlačana v novem fevdalnem redu? Takrat bo prepozno, prepozno za karkoli!« Peticijo lahko podpišete na naslovu: http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

O pogajanjih glede Tise obstajata dve zgodbi, različni kot noč in dan. Prva je zgodba, ki jo pripovedujejo predvsem nevladne organizacije, kot sta Alpe AAG in Umanotera.
Ta svari, da ni znano, o čem se v Ženevi – tam potekajo pogajanja o Tisi – pogovarjajo. Pogajanja namreč potekajo za zaprtimi vrati. Da je sploh kaj znanega, je poskrbela znamenita žvižgaška spletna stran Wikileaks, ki jo je ustanovil Avstralec Julian Assange; ta je že več kot dve leti na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, saj ga namerava Velika Britanija zaradi obtožb o posilstvu izročiti Švedski, Assange pa se boji, da bi ga Skandinavci izročili Združenim državam.

Na drugi strani Atlantika bi ga zaradi objavljanja tajnih podatkov iz preteklosti – velik del jih je priskrbel zdaj zaprti ameriški vojak Bradley Manning, ki se ima že nekaj časa za žensko in si je izbral ime Chelsea – čakalo sojenje in najverjetneje dolgoletna zaporna kazen.
Wikileaks zaradi Assangeeve odsotnosti ni utihnil in se je dokopal tudi do podatkov o finančnem delu Tise. Iz dokumentov lahko, na primer, izvemo, da bodo določila sporazuma postala javna šele pet let po tem, ko bo začel veljati, ali pet let po koncu pogajanj, če se jim ne bo uspelo dogovoriti.

Že to bi bilo najbrž dovolj, da bi začeli zvoniti vsi alarmi zagovornikov preglednosti v mednarodnih odnosih, vendar so menda sama določila še veliko bolj sporna kot način dogovarjanja. Pogajanja so se začela marca 2013, končala pa bi se lahko, kakor se neuradno omenja, konec leta 2014.

... in odprta vrata

Takšna je ena plat zgodbe. Druga, državna, je seveda popolnoma drugačna. Po besedah vodje direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjana Hribarja namreč nikakor ne drži, da se o Tisi pogovarjajo za zaprtimi vrati. Še več, Hribar trdi, da so ta pogajanja prva popolnoma odprta v zgodovini trgovinskih sporazumov in bi se o njihovem poteku lahko vsakdo podučil, če bi hotel.
Hribar je prepričan, da hočejo določene organizacije z navajanjem napačnih dejstev o Tisi javno mnenje – večina ljudi o takšnih sporazumih razumljivo ne ve skoraj nič – obrniti proti nečemu, kar bi Sloveniji prineslo veliko novih delovnih mest in gospodarsko rast. O tem, zakaj bi nekdo hotel minirati projekte za močnejše gospodarstvo, pa bi morali vprašati tiste, ki se ukvarjajo z razširjanjem neresnic, pravi Hribar.
Sploh pa sta nam s še eno sogovornico, vodjo sektorja za internacionalizacijo direktorata za turizem in internacionalizacijo gospodarskega ministrstva Tanjo Permozer, povedala, da je do začetka veljavnosti Tise še dolga pot, čeprav krožijo govorice, da bi sporazum utegnili uskladiti in morda podpisati že letos. Države, ki se pogajajo, namreč opravijo 68 odstotkov svetovne trgovine s storitvami, Tisa pa bo začela veljati takrat, ko bodo k njej pristopile države, s katerimi bo dosegla devet desetin svetovne trgovine s storitvami.

Ekipa

Po Hribarjevih besedah je zelo jasno, da se o Tisi pogajajo države, zainteresirane za večjo liberalizacijo trga storitev, kot jo omogočajo sporazumi v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Priznava, da imajo svoj interes tudi podjetja, vendar v tem ne vidi nič spornega.
Glede tega, kaj je gorivo pogajanj, so veliko bolj neposredni v Alpe Adria Green. V pozivu k podpisovanju svoje peticije so zapisali, da so pobudniki Tise organizacije lobistov US Coalition of Service Industries, European Services Forum in Global Services Coalition. »Torej je Tisa politični projekt treh lobističnih skupin,« so prepričani v AAG.
V tem slogu AAG nadaljuje: »Kapital nima več kam, zato si je za cilj postavil privatizacijo vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti. Od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od inženiringa do gradbeništva, od pošte do železnic, od cest in pristanišč do letališč, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je vsebina tajnega sporazuma Tisa.«
Veliko svetovnih korporacij nedvomno podpira sporazum in tega niti ne skrivajo. Oblikovale so Ekipo Tisa (Team Tisa), ki svoje članice in podporo Tisi javno razglaša na spletni strani. Tam lahko preberemo, da se zavzemajo za ambiciozen sporazum, s katerim bi odpravili ovire trgovini s storitvami na globalni ravni, s čimer bi pridobili – v tem vrstnem redu – ponudniki storitev, proizvajalci, kmetje in potrošniki po vsem svetu.
Še bolj od tega cilja pa so zanimivi člani sanjske Ekipe. Med njimi najdemo največjo in tretjo največjo ameriško banko JPMorgan Chase in Citigroup, zavarovalnico AIG – zaradi posledic finančne krize so jo Združene države podržavile in potem postopoma prodajale njene delnice, tako da je zdaj spet v zasebni lasti –, Liberty Mutual, MetLife, bančno-zavarovalniško družbo Prudential, ponudnika kreditnih kartic Mastercard in Visa, znana računalniška podjetja oziroma podjetja za informacijsko tehnologijo Cisco Systems, eBay, Google, HP, IBM, Intel, Microsoft in Oracle, logistični podjetji FedEx in UPS ter še nekaj zanimivih, kot sta razvpiti proizvajalec in prodajalec čistil Amway in eno največjih medijskih podjetij na svetu Walt Disney Company.
Morda ne najbolj znani, gotovo pa najpomembnejši član Ekipe Tisa je Walmart. Ameriški trgovski velikan je največje podjetje na svetu in podjetje z največ zaposlenimi na svetu. Giganta iz podeželskega mesta Bentonville v ameriški zvezni državi Arkansas obvladujejo dediči pokojnega ustanovitelja Sama Waltona; na Forbesovi lestvici najbogatejših ljudi na svetu so vdova njegovega sina ter dva sinova in hči s premoženjem od 34 do 37 milijard dolarjev (od 26,7 do 29 milijard evrov) razvrščeni od osmega do enajstega mesta. Walmart ni znan samo po tem, da je največje podjetje na svetu, ampak je notoričen tudi po brezobzirnem izkoriščanju svojih več kot dveh milijonov delavcev in dobaviteljev – ti so večinoma iz držav s poceni delovno silo –, s čimer je eden najbolj osovraženih stebrov neoliberalizma in globalizacije.
Glede na takšne podpornike Tise ni nič nenavadnega, da nam je predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard svoje mnenje o sporazumu povedal zelo na kratko: »S sporazumom Tisa bi izgubljali vsi, razen svetovnih korporacij.«

Finančniki 

V Ekipi, ki podpira sporazum Tisa, je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami. Ta sektor ni posebno natančno določen, poleg bank zajema zavarovalnice, pozavarovalnice, mešetarje s tako imenovanimi izvedenimi finančnimi inštrumenti in valutami, podjetja za ocenjevanje kreditne sposobnosti – od teh je na primer odvisno, po kakšni obrestni stopnji se bo lahko zadolževala neka država –, finančno svetovanje in obdelavo podatkov. Prav ta podjetja so zakuhala finančno krizo in z njo recesijo, iz katere se svet počasi in negotovo izvija.
Zaradi krize so države – in organizacije na naddržavni ravni, kakor je EU – sprejele vrsto ukrepov, s katerimi bi preprečili podobne dogodke v prihodnosti. Seveda pa sektorju za finančne storitve takšne omejitve nič kaj ne dišijo, saj mu onemogočajo ali vsaj otežujejo ribarjenje v kalnem in mlatenje velikanskih dobičkov, s čimer ožemajo države. Oziroma njihove financerje, se pravi navadne državljane, ali bolj natančno, ljudi, ki plačujejo davke. Zato ni nenavadno, da finančna podjetja podpirajo Tiso, s katero bi se izvila iz primeža omejitev.

Storitve in Slovenija 

V poindustrijskih, torej najbolj razvitih državah predstavljajo storitve tudi sedem desetin ali celo več bruto domačega proizvoda. V Sloveniji je delež – ker je še vedno precej industrijska – manjši, dosega 57 odstotkov BDP. Slovenski izvoz storitev sicer ni zanemarljiv, vendar je daleč od tega, da bi bil motor izvoza kot najbolj svetle točke gospodarstva zadnjih let. Izvoz storitev namreč predstavlja petino izvoza Slovenije.

Hribar je prepričan, da bi morali ta delež bistveno povečati, in Tisa bi k temu menda pripomogla. Realne možnosti za večji izvoz storitev po njegovem so, saj ima Slovenija dobro razvit turizem, prevoz, tehnološka podjetja in poslovne storitve, kot so revizijske hiše, računovodstvo in arhitektura.
Nasprotno je Bernard prepričan, da bi Slovenija s Tiso samo izgubljala. Po njegovem je osnovni namen sporazuma, da bi se Američani zavarovali pred konkurenco; v pogajanjih o Tisi vsaj za zdaj namreč ne sodelujejo države iz samooklicane skupine hitro rastočih gospodarstev Brics, torej Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Potem bi na zaščitenem območju ameriška podjetja prevzela levji delež storitev. Samo Slovenija, če se bo pridružila Tisi, bo izgubila najmanj 100.000 delovnih mest, je črnogled Bernard.
Slovenija se po Hribarju zavzema za čim večjo liberalizacijo storitev. »Slovensko javnost bi, ker vem, da je zelo občutljiva na te stvari, želel pomiriti, da šolstvo, zdravstvo in druge javne storitve sploh niso vključene v Tiso. Preskrbo z vodo in energijo pa bodo tako kot do zdaj opravljali na podlagi koncesij,« je povedal Hribar.

p.s. Posreduj prijateljem in znamcem!

PODPIS PETICIJE TISA: http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

Wiki razkriva ozadje TISA

Wiki razkriva ozadje TISA

Spletna stran Wikileaks je objavila podatke tajnih pogajanj o mednarodnem sporazumu TISA. 

Sporazum TISA (Trade in Services Agreement) se nanaša na storitve, predvsem liberalizacijo in krepitev konkurence na tem področju in vključuje še zdravstvo, informacijske tehnologije, finance in izobraževanje. Izvzeta niso niti nekatera občutljiva področja, kot so pitna voda, komunala in oskrba s pitno vodo. Sporazum bo zajel okoli 68 odstotkov celotnega mednarodnega trgovanja s storitvami in 50 držav.

Kot je v preteklih tednih poročal Franfurt Allgemeine Zeitung, pogovori potekajo med Evropsko komisijo in še 20 državami, med katerimi so ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Južna Koreja, Turčija, Švica, Čile, Kolumbija in Hongkong. Tokratni že šesti krog pogajanj je potekal v prostorih avstralskega predstavništva Združenih narodov v Ženevi.

Sporazum vsebuje več spornih področij, in sicer želijo ZDA vključiti člen, po katerem bi država podpisnice finančnim koncernom, v državi v kateri delujejo, omogočile svobodno prenašanje informacij o strankah. Te informacije bi lahko bile na voljo tudi tajnim službam v ZDA. Podpisnice TISE bi morale tujim bankam omogočiti prost dostop do svojega trga, tudi z nakupom domačih ponudnikov. Dostop do trga država ne bi smela ovirati niti v času finančne krize ali primeru zaščite varčevalcev. Med najbolj kontroverznimi pogoji je ta, da pet let po podpisu sporazuma njegova vsebina ostane tajna.

Kot piše Global Research, skušajo predlagatelji TISE še bolj deregulirati globalne finančne trge, in to kljub vidnim neuspehom med letoma 2007 in 2008. Osnutek sporazuma, ki se nanaša na finančne storitve, bi omočil predvsem širitev multinacionalk s sedeži v New Yorku, Londonu, Parizu in Frankfurtu in bi v drugih državah onemogočal regulacijo financ.

Čeprav pogajanja potekajo izven okvirjev Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT)  in Svetovne trgovinske organizacije (WTO), je sporazum napisan tako, da je skladen z določbami v GATT-u in bo v prihodnosti dovoljeval pritisk na preostale člane WTO, da se mu pridružijo.

Generalna sekretarka Mednarodnega združenja za javne storitve Rosa Pavanelli je pozvala vse člane naj naslovijo vlade, da se umaknejo iz pogajanj o Tisi in da aktivirajo delavce in skupnosti, da se uprejo sporazumu in napadu na javni interes.

»S tem sporazumom bo spodkopana pravica ljudi do dosegljivega dostopa ključnih javnih storitev, kot so zdravje, voda, komunala, energija, socialne storitve, pokojnine, in omogočeno bo izkoriščanje skupnih dobrin in naravnih virov,« je še dodala Pavanelli.

Wikileaks je izpostavil, da med pogajalkami ni držav skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), ki so hitro rastoča gospodarstva, čeprav je Kitajska zaprosila za priključitev.

Evropska komisija (EK) se je odzvala na objavo v medijih, rekoč, da TISA ne bo ogrozila varstva podatkov ali finančnega trga, kot ga ureja evropski režim. Po navedbah EK bodo tako še naprej možni nujni ukrepi v primeru finančne krize.

V poročilu Wikileaksa je bila med pogajalkami izrecno navedena tudi Slovenija, na kar so se na ministrstvu za gospodarstvo odzvali, da gre za ambiciozen projekt. Ob tem so dodali, da bo imela vsaka država možnost sama določiti, katere sektorje bo odprla in v kakšni meri, poroča Delo.

PRIPIS AAG:

Evropa drvi v skrito privatizacijo pitne vode, dobrine, ki  je last nas vseh. Naša država, za razliko od nekaterih drugih, je omenjeno direktivo sprejela brez pomislekov, vendar jo je morala na pritisk državljanov umakniti.Obravnavalo jo je zgolj Ministrstvo za finance, pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa sploh ni obravnavalo omenjene direktive. Torej, Slovenija je s tem hotela na stežaj odprla vrata privatizaciji vode v Evropi in tudi v Sloveniji. Sedaj to poskuša narediti preko podpisa trgovinskih sporazumov med ZDA in EU. V kolikor se temu skupaj ne upremo na evropski ravni, se nam utegne zgoditi to, kar smo že lahko videli v Južni Ameriki in pa tudi v razvitem svetu, npr. Londonu. Končni rezultat je dražja voda in slabša skrb za kakovost in vzdrževanje vodovodnega sistema, saj je edino gonilo multinacionalk, ki bi s temi viri upravljale, DOBIČEK.

Po trenutnih informacijah moramo v Sloveniji zbrati še  1800 podpisov za izpolnitev kvote.

Na tem spletnem mestu je predlagana evropska državljanska pobuda (gre za institut EU, ki državljanom omogoča vlaganje peticij, pobud ipd. skupnega, javnega interesa …), z naslovom:

PETICIJA – TISA – NE HVALA!

Varnost osebnih podatkov zagotovljena, vzame vam  1 MINUTO ČASA.

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

Prosimo, da to e-sporočilo pošljete naprej!

Privatizacija vodnih virov

Evropa drvi v skrito privatizacijo pitne vode, dobrine, ki  je last nas vseh. Naša država, za razliko od nekaterih drugih, je omenjeno direktivo sprejela brez pomislekov, vendar jo je morala na pritisk državljanov umakniti.Obravnavalo jo je zgolj Ministrstvo za finance, pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa sploh ni obravnavalo omenjene direktive. Torej, Slovenija je s tem hotela na stežaj odprla vrata privatizaciji vode v Evropi in tudi v Sloveniji. Sedaj to poskuša narediti preko podpisa trgovinskih sporazumov med ZDA in EU. V kolikor se temu skupaj ne upremo na evropski ravni, se nam utegne zgoditi to, kar smo že lahko videli v Južni Ameriki in pa tudi v razvitem svetu, npr. Londonu. Končni rezultat je dražja voda in slabša skrb za kakovost in vzdrževanje vodovodnega sistema, saj je edino gonilo multinacionalk, ki bi s temi viri upravljale, DOBIČEK.

Po trenutnih informacijah moramo v Sloveniji zbrati še  2.000 podpisov za izpolnitev kvote.

Na tem spletnem mestu je predlagana evropska državljanska pobuda (gre za institut EU, ki državljanom omogoča vlaganje peticij, pobud ipd. skupnega, javnega interesa …), z naslovom:

PETICIJA – TISA – NE HVALA!

Varnost osebnih podatkov zagotovljena, vzame vam  1 MINUTO ČASA.

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

PETICIJA – TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije) V kolikor bo ta sporazum podpisan, se bodo ponovno odprla vrata za privatizacijo vode! Ali si to želite?

PETICIJO PODPIŠETE NA TEM NASLOVU:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

V IMENU TE IN PRIHODNJIH GENERACIJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ PODPIS!

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Slovenske vode privabljajo tuje vlagatelje

Slovenske vodne vire upravlja vsako leto več tujcev. “Ne gre za privatizacijo, ampak podelitev koncesije,” opozarjajo na ministrstvu za finance in hkrati mirijo pred strahovi zaradi nevarnosti višjih cen in nižje kakovosti vode.

ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA NA OKOLJSKEM PODROČJU

Evropska komisija je odkrito priznala, da bo trgovinski sporazumi okrepili pritisk na okolje pri čemer pa spregleda dejstvo, da bodo to njihovo odločitev “plačali” naši zanamci! V primeru njegove uveljavitve namreč “vsak scenarij” o prihodnosti trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, potrošnje in mednarodnega pretoka dobrin. Tudi sama Komisija v svoji študiji učinkov ocenjuje, da bo to povečanje proizvodnje ogrozilo “tako naravne vire kot biološko raznolikost”. V zvezi z emisijami toplogrednih plinov Komisija ocenjuje, da bi ob zanjo najbolj ugodnem razpletu pogajanj v atmosfero dodal 11 milijonov metričnih ton CO,  kar bi spodkopalo zaveze k omejitvi emisij, ki jih je EU sprejela v okviru Kjotskega sporazuma. To se je tudi pokazalo v Limi. Toda nobena od teh ugotovitev ni bila dovolj, da bi Komisija ponovno premislila o svoji podpori sporazumom.

 Sporazumi najbolj neposredno ogrožajo nekatere ključne okoljske predpise Evropske unije, za katere je znano, da zagotavljajo precej višjo stopnjo zaščite kot jo zagotavljajo predpisi, ki veljajo v ZDA. Med temi je najpomembnejši tisti, ki ureja uporabo kemikalij, njegov namen  a je zaščita zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi snovmi, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji ali v drugih procesih. Gre za predpis REACH, ki velja od leta 2007 in temelji na načelu previdnosti (glej zgoraj), katerega bistvo je, da je industrija tista, ki mora dokazati, da je neka snov varna za uporabo, preden jo je močno odobriti za komercialno uporabo. Nasprotno je v ZDA od leta 1976 v veljavi zakon o nadzoru nad strupenimi snovmi, ki breme dokazovanja, da je neka snov nevarna, nalaga javnemu regulatornemu organu in šele na odlagi tovrstnega dokaza je njeno uporabo močno omejiti. Poleg tega omenjeni zakon veljavlja načelo ‘najmanjše močne stopnje’ morebitnih omejitev. V okviru določil je Agencija ZDA za zaščito okolja uspela vzpostaviti nadzor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84 tisočih, ki so v komercialni rabi po letu 1976. Tako sproščen režim neposredno vpliva na stopnjo izpostavljenosti ljudi zdravstvenim tveganjem: medtem ko v EU velja prepoved uporabe v kozmetiki za 1200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi.

Okoljske in civilno-družbene skupine v ZDA že dolgo pozivajo k zamenjavi teh predpisov z novimi, ki bi bili podobni REACH. Na drugi strani podjetniške lobistične skupine odločno nasprotujejo varnostnim zahtevam EU in se zavzemajo za to, da bi deregulacijski program sporazumov prinesel ‘harmonizacijo’ REACH z ohlapnejšimi predpisi, ki veljajo v ZDA. Evropska komisija sicer prepoznava temeljno nezdružljivost med pristopoma EU in ZDA, toda v imenu svojih industrijskih partnerjev še vedno vztraja, da je njen cilj “zbliževanje in priznavanje predpisov v kemičnem sektorju”. Ko gre za za odpravo predpisov na okoljskem področju v okviru sporazumov, se evropska podjetja z veseljem pridružujejo temu stališču. Po njihovem mnenju obstoječi predpisi dajejo nepošteno prednost njihovim globalnim tekmecem.

Deregulativni program sporazumov ogroža tudi številne druge pomembne okoljske predpise.  Trajnostne zahteve direktive EU o obnovljivi energiji so se znašle na udaru ameriških proizvajalcev biogoriva, ki jim je precej do ‘harmonizacije’ EU predpisov z ameriškimi, ki nudijo nižje standarde zaščite. Ameriška vlada v okviru pogajanj o sporazumih spodkopava tudi direktivo EU o kakovosti goriv, s čimer želi ameriškim rafinerijam olajšati izvoz, ki jo pridobivajo iz katranskega peska in ima uničujoče posledice za okolje. Sporazumi bi tudi odprli vrata v Evropo za velike količine zemeljskega plina, pridobljenega iz naftnih skrilavcev, kar bi vplivalo na širitev hidravličnega drobljenja (fracking) v ZDA, hkrati pa bi ameriškim podjetjem omogočil spodbijanje prepovedi hidravličnega drobljenja v Evropi. Energetsko podjetje Lone Pine Resources iz ZDA že sedaj na podoben način, v skladu s pravili NAFTA, tudi kanadsko vlado zaradi njenega moratorija  na hidravlično drobljenje v Quebecu.

ČEZATLANSKI SPORAZUMI – DEREGULACIJA PREHRANSKE VARNOSTI

Evropski predpisi na področju prehranske varnosti oziroma varnosti živil – vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), pesticidov, govejega mesa, ki je bilo pridelano z uporabo hormonov, in spodbujevalcev rasti – so med glavnimi tarčami poslovnih skupin, ki si v okviru pogajanj o sporazumih prizadevajo za njihovo odpravo. Za proizvajalce hrane v ZDA ne veljajo isti standardi zaščite okolja in živali kot za njihove evropske tekmece. Zato se že dolgo zavzemajo za odpravo nadzora EU, zaradi katerega je prodaja njihovih produktov na evropskih trgih močno omejena. Ameriška vlada je na samem  začetku pogajanj o sporazumih eksplicitno izjavila, da bodo njihov predmet tudi tisti predpisi EU, ki onemogočajo izvoz hrane iz ZDA, še posebej predpisi na področju varnosti živil, ki so rezultat več  desetletij boja evropskih državljanov.

 V središču spora je ‘načelo previdnosti’, ki ga EU uporablja pri določanju standardov na področju varnosti živil. To načelo pomeni, da je močno nek proizvod umakniti s trga zaradi tveganja, da bi lahko ogrožal zdravje ljudi, tudi v primeru, ko znanstveni podatki, na osnovi katerih bi bilo močno oblikovati celostno oceno tveganja, niso zadostni. Ključen del uporabe načela previdnosti v praksi je, da predvideva obrnjeno dokazno breme, na podlagi katerega je podjetje, ki želi na trg postaviti potencialno nevaren proizvod, tisto, ki mora dokazati, da je ta proizvod varen, namesto, da bi bil javni organ tisti, ki bi moral dokazati, da je proizvod dejansko nevaren. Ameriška vlada pri oblikovanju standardov varnosti živil ne uporablja načela previdnosti in posledično so zaradi prevlade korporativnih interesov pri njihovem oblikovanju ti v ZDA precej nižji kot v Evropi. ‘Regulatorno zbliževanje’ je sestavni del agende TTIP, s tem pa je mišljeno približanje standardov Evropske unije tistim, ki veljajo v ZDA. Naslednji primeri ponazarjajo tveganje, ki ga tovrstne spremembe prinašajo:  Okoli 70% vse predelane hrane, ki je trenutno na prodaj v trgovinah v ZDA, vsebuje gensko spremenjene sestavine. V nasprotju s tem v evropskih trgovinah zaradi močnega odpora ljudi praktično niso na voljo živila, ki vsebujejo gensko spremenjene sestavine, vsi proizvodi, ki jih vendarle vsebujejo, pa morajo biti kot takšni tudi jasno označeni. Biotehnološka podjetja iz  ZDA preko sporazumov napadajo predpise EU, ameriška vlada pa želi spodkopati EU politiko obveznega označevanja izdelkov. S svojimi ameriškimi kolegi tesno sodeluje tudi evropska biotehnološka industrija, oboji pa si od sporazumov obetajo povečanje razširjenosti uporabe GSO v Evropi. Ameriški proizvajalci hrane so identificirali sistem nadzora EU nad uporabo pesticidov kot enega od glavnih sklopov standardov, katerih omilitev si obetajo od sporazumov.  Predpisi iz leta 2009, s katerimi je EU želela zaščititi zdravje ljudi in obvarovati okolje, so postavili načelo previdnosti v samo jedro sistema nadzora EU nad uporabo pesticidov. Toda po besedah glavnih pogajalcev so ravno ti predpisi že postali predmet pogajanj o sporazumih. Isti vir pravi, da naj bi predpise omilili na raven, ki bi bila še nižja od tiste, ki jo predvidevajo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), s čimer bi bila obremenitev gospodarstva dejansko zmanjšana na najmanjšo možno mero. Predpisi EU za nadzor nad hormonskimi motilci (kemikalije, za katere je znano, da vplivajo na človeški hormonski sistem) določajo najvišjo dovoljeno stopnjo vsebnosti na ravni, ki bi blokirala 40% vsega izvoza hrane ZDA v Evropo. Industrijske skupine iz ZDA si v okviru pogajanj o sporazumih prizadevajo za umik tega nadzora. Več kot 90% vse ameriške govedine je proizvedene z uporabo govejega rastnega hormona, za katerega so nekatere raziskave ugotovile, da je povezan s pojavom raka pri ljudeh. V EU so že od leta 1988 v veljavi omejitve na uvoz te govedine. Ameriška vlada jih je že spodbijala pred WTO, poslovne skupine pa pozivajo k njihovi odpravi v sporazumu, pri tem pa se sklicujejo na stališče, da gre za ‘nepotrebne’ trgovinske ovire. Ameriški proizvajalci piščančjega in puranjega mesa ptičja trupla pred prodajo potrošnikom redno obdelajo s klorom. Ta postopek je bil v EU prepovedan že leta 1997. Tudi to prepoved ameriška vlada spodbija pred WTO, ameriška podjetja pa v okviru pogajanj o sporazumih pozivajo k njeni odpravi. To je v preteklosti že poskusila Evropska komisija, toda zaradi odpora strokovnjakov za veterino in poslancev evropskega parlamenta ji to ni uspelo.

Evropska komisija je imela precej tajnih sestankov s predstavniki prehrambene industrije, ki so željni zanje ugodne omilitve predpisov EU na področju varnosti živil, in ji zato ne gre zaupati, da bo branila zdravstvene interese potrošnikov. Evropska komisija se je v internem stališču, ki ga je pred prvim krogom pogajanj o sporazumih delila z ameriško vlado, strinjala s tem, da ponovno razmisli o evropskih ukrepih na področju varnosti živil in to “z  namenom odstranitve nepotrebnih ovir”.  Da bi Komisija nakazala, da je pripravljena sprejeti zahteve ZDA, je kot bonbonček ob začetku pogajanj že odpravila vseevropsko prepoved uvoza živih prašičev iz ZDA in govedine, ki je bila obdelana z mlečno kislino. Ta ukrep je sprejela navkljub nasprotovanju številnih držav članic EU.

V KOLIKOR BO EU PODPISALA ČEZOCEANSKE SPORAZUME, BO NAJBOLJ OGROZILA ZDRAVJE OTROK, SAJ SO OTROCI NAJBOLJ RANLJIVA SKUPINA V KOLIKOR NE JEDO ZDRAVE HRANE!!!  

PO PODPISU SPORAZUMOV BI GENSKO SPREMENJENA ŽIVILA POSTALA NAŠ VSAKDAN.

SE BOSTE TUDI VI POKORILI MULTINACIONALKAM, KI JIM GRE PRI VSEM ZA POVEČANJE PROFITA?

Pripis:Upravičeno lahko torej razumemo, da pri sporazumih med ZDA in EU ne gre za pogajanja med dvema trgovinskima partnerjema in tekmecema, temveč za poskus transnacionalnih  korporacij, da na obeh straneh Atlantika odprejo nove trge, obstoječe pa podvržejo deregulaciji.

ALPE ADRIA GREEN – ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!  

SREČNO 2015

Podpis peticije - TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

Spoštovani podpisnik!

Upravni odbor AAG se Vam iskreno zahvaljuje za Vaš podpis peticije!

Zaradi nejasnosti kdaj bosta EU in ZDA objavila končno fazo podpisa škodljivega trgovinskega sporazuma TISA, smo se v AAG odločili, da nadaljujemo z zbiranjem podpisov za peticijo: TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:
http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

Prosimo Vas, da nam pomagate in da to sporočilo posredujete tudi prijateljem in znancem!

Upravni odbor Alpe Adria Green

Poglej si video: 

KAJ SPLOH VSEBUJE SPORAZUM MED EU IN ZDA?

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174299945

Delite peticijo

Pomagajte tej peticiji, da doseže več podpisov.

Kako promovirati peticijo?

• Peticijo delite na svojem Facebook zidu in v skupinah, povezanih s temo vaše peticije.
• Stopite v stik s prijatelji
  1. Napišite sporočilo, v katerem razložite, zakaj ste podpisali to peticijo, saj ljudje pogosteje podpišejo, če razumejo, kako pomembna je tema.
  2. Kopirajte in prilepite spletni naslov peticije v svoje sporočilo.
  3. Pošljite sporočilo tako, da uporabite e-pošto, SMS, Facebook, WhatsApp, Twitter, Skype, Instagram in LinkedIn.