Ustavimo fracking v Sloveniji!

Kontaktirajte avtorja peticije

Članici mreže vložili tožbo na Upravno sodišče RS zoper sklep ARSO

2017-04-29 17:11

Ljubljana, 26. april 2017 - Slovenski E-forum, društvo za ekonomiko energetike in ekologijo in Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, člana mreže Plan B za Slovenijo, sta 21. in 24. aprila 2017 vložili tožbo zoper sklep ARSO, da za postavitev rafinerije v Petišovcih ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.  

Dejansko gre za rafinerijo zemeljskega plina v Petišovcih, kot je razvidno iz razveljavljenega okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2015. Tokrat so predstavniki kapitala in ARSO poskušali z besedno telovadbo in zavajanjem prelisičiti okoljske NVO, češ da ne gre za nevarno napravo – rafinerijo zemeljskega plina, ampak za »miroljuben« rudarski objekt za bogatenje mineralnih surovin.

Sklep ARSO je po mnenju tožečih NVO nepravilen in nezakonit, saj je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v tem, da se rafinerija zemeljskega plina obravnava kot obrat za bogatenje mineralnih surovin. Obrati za bogatenje mineralnih surovin so po tehniški definiciji tako imenovane separacije, kjer se z mehanskimi postopki, na primer z izpiranjem, torej s hladnim  medijem v tekočem stanju, ločuje jalovina- čvrsta snov  od premoga ali od rudnine, torej od druge čvrste snovi. Pri tem se ne uporablja vnetljivih snovi  in se procesira skrajno nizko vnetljive in neeksplozivne snovi. V rafineriji potekajo kemijski postopki in toplotna obdelava, pri čemer se procesirajo hitro vnetljive in eksplozivne snovi v tekočem in plinastem stanju. 

ARSO trdi, da naprava zaradi skromnih dimenzij ne predstavlja večje nevarnosti za ljudi in okolje, kar je popoln nesmisel, saj je, na primer, sodobno nuklearno orožje tudi »naprava skromnih dimenzij«. 

Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki je kot drugostopenjski organ zavrnilo pritožbo NVO na Sklep ARSO,  se spreneveda s trditvijo v obrazložitvi zavrnitve, da pri nameravanem posegu ne gre za »rafinerijo« ampak za »rudarski objekt za bogatenje mineralnih surovin«. Pravilno namreč ugotavlja, pri čemer je samo s seboj v nasprotju, da se bo v konkretnem  »Rudarskem objektu za bogatenje mineralnih surovin«, izvajalo odstranjevanje primesi oziroma čiščenje, ker gre za, navajamo:  »nov rudarski objekt, v katerem se bo izvajala ena od faz pri izkoriščanju surovega zemeljskega plina, in sicer za napravo za čiščenje surovega zemeljskega plina«.  

 SSKJ (SAZU 2014) opredeljuje objekt » rafinerija« kot »tovarna za rafiniranje«, glagol »rafinirati« pa opredeljuje kot »odstranjevati primesi, čistiti, prečiščevati«.

V kolikor upravnemu organu niso razjasnjeni pojmi »na papirju«, si mora po Zakonu o upravnem postopku pred odločanjem  ustvariti popolno sliko o dejanskem stanju ali na kraju samem, saj v Petišovcih že obratuje stara rafinerija – po SSKJ  »naprava za čiščenje«, ali pa se dati poučiti neodvisnim strokovnjakom.

Obe NVO nadalje ugotavljata, da je določilo 51. a člena ZVO-1, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, v nasprotju z Ustavo RS, saj lahko zaradi opustitve presoje vplivov na okolje in pridobitve OVD za določen poseg  nastanejo nepredvidene  nepopravljive posledice za okolje in zdravje ljudi. To je v izrecnem nasprotju z ustavno pravico do zdravega in varnega okolja, za kar mora poskrbeti država. 

Navedbe Ministrstva za okolje in prostor RS, da peti odstavek 51a člena ZVO-1 omogoča ex-post nalaganje izvedbe omilitvenih ukrepov tako, da se preprečijo, zmanjšajo ali odstranijo škodljivi vplivi posega na okolje, so sprevržene in skrajno nerazumne, ko gre za rafinerijo v okolju, kjer obstoja možnost nepovratnega onesnaženja podzemnih vodnih virov, tako pitne vode, kot vrelcev pitne mineralne vode ali naravnih virov tople kopalne vode za zdravilišča. 

Pravni  in stvarni  nesmisel je, da je možno ex post z nekakšnimi neopredeljenimi tako imenovanimi omilitvenimi ukrepi očistiti pitne in kopalne vodne vire, ki so onesnaženi z ogljikovodiki. Doslej je kaj takega bilo v zgodovini človeštva  dokazano kot  tehnično in tehnološko povsem nemogoče. Zato je potrebna presoja 51. a člena ZVO-1 v celoti z vidika ustavne pravico do zdravega in varnega okolja.

NVO sta predlagali Upravnemu sodišču, da po službeni dolžnosti sproži postopek ustavne presoje določb 51.a. člena, še posebej napadene določbe, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, z vložitvijo ustreznega predloga  na Ustavno sodišče RS in nadalje, da Upravno sodišče predlaga, da se do končne odločitve US RS zadrži izvajanje napadenega sklepa ARSO.

 Računamo, da bomo s takimi potezami postopoma preprečili izmikanje okoljskim predpisom s kreativno besedno telovadbo in z izkoriščanjem (namerne) tehniške nepismenosti in (domnevnega) nepoznavanja tehnologij uradništva v Agenciji RS za okolje in tudi na Ministrstvu za okolje in prostor. Verjamemo, da se bo razmeroma kmalu nabrala kritična masa tovrstnih primerov (Lafarge, Magna, II. tir Divača-Koper, HE na Muri...) za spremembe paradigem do posegov v okolje, ne nazadnje tudi z drugim in drugače kompetentnim osebjem.

 

Gorazd Marinček (SEf)

 

http://www.planbzaslovenijo.si/43-news/415-clanici-mreze-vlozili-tozbo-na-upravno-sodisce-rs-zoper-sklep-arso


Aleš

Komentarji (0)

Petišovci v luči CETA in TTIP

2016-10-04 11:34

Natanko 206 kilometrov iz Ljubljane je vas s kakšnimi tisoč prebivalci, kjer v tem trenutku še najbolj čutijo, ali bolje rečeno slutijo, obetajoče se posledice sklenitve sporazumov, ki jih sicer poznamo po skrivnostnih kraticah TTIP in CETA. Pod Petišovci, tej vasi v bližini Lendave, se menda skriva za 11 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Vsa Slovenija porabi kakšno milijardo kubičnih metrov plina na leto.
Tega plina se je želela polastiti družba Ascent Resources, za katero stoji ameriško-angleški kapital, a jim je na prste stopilo slovensko upravno sodišče. To je razveljavilo njihovo dovoljenje za čiščenje zemeljskega plina in nafte s frackingom. S pritožbo so bili uspešni naravovarstveniki, ki so dokazali, da je fracking okoljsko škodljiv. Šefom Ascenta, ki so po nekaterih podatkih v raziskave vložili že več kot 42 milijonov evrov, je načrte z nekaj deset milijonov evrov težko naložbo prekrižalo ustavno sodišče neke majhne države.

Predstavljajmo si teoretičen scenarij, da bi jezni šefi tožili Slovenijo za ves vložek in desetletne obresti – toliko časa naj bi namreč namenili raziskovanju tal pod Petišovci – zaradi izgube potencialnega dobička, o sporu pa ne bi odločalo nacionalno niti evropsko sodišče, pač pa ad hoc izbrani sodniki na posebnem arbitražnem sodišču za reševanje sporov med državami in korporacijami. Predstavljajmo si, hipotetično, da bi Slovenija tožbo izgubila in po odločitvi arbitrov morala korporaciji plačati podoben znesek, kot ga na leto namenimo celotnemu državnemu gospodarskemu resorju. Toliko, kot na leto namenimo za vzdrževanje državnih cest. Trikrat toliko, kot namenimo za zaščito in reševanje. Predstavljajmo si, da teoretičen scenarij od možnega loči slab mesec dni.

Takrat bo v Bruselj prišel predsednik kanadske vlade Justin Trudeau, ki bo s predstavnikom evropske komisije podpisal sporazum CETA, ki bo odprl vrata nastanku takih arbitražnih sodišč. Četudi bodo posamezni nacionalni parlamenti trgovinski sporazum obravnavali v naslednjih dveh letih, bodo nekatere njegove določbe začele veljati že oktobra. Katere, je legitimno, a doslej neodgovorjeno vprašanje. Ta del sporazuma še ni spisan. Ne razumete? Nič hudega, tudi tisti, ki vodijo našo državo, ne razumejo.

Kot tudi ne razumejo, kaj nam pravzaprav prinašajo dikcije tistih delov sporazuma, ki so že končani. Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu tako te dni prosi evropsko komisijo, naj ji, zaboga, nekdo pojasni, ali resnično lahko državo tožijo tudi korporacije, ki že imajo v Sloveniji koncesijo za izkoriščanje naše ustavne pravice. Si predstavljate, da bi Slovenija češki Kofoli ali nizozemskemu Heinekenu omejila uporabo vode za komercialno rabo, potem pa bi jo katera od teh družb po svojih kanadskih ali ameriških podružnicah tožila za sto, dvesto milijonov?

Vlada je te dni v sila nerodni situaciji; včeraj, verjetno zaradi vseh odprtih vprašanj, ni sprejela nikakršnih stališč do teh trgovinskih sporazumov. Zdaj bi jih že morala posredovati v potrditev državnemu zboru, čez slabe tri tedne pa bo minister Karl Erjavec v skladu z njimi glasoval v Bruslju. Toda kakšna stališča naj vlada vendarle sprejeme in hkrati ohrani obraz pred državljani? Državna politika igra prav tako netransparentno igro kot evropska komisija. Kajti ključno vprašanje, s katerim se vlada ukvarja, ni, ali naj zavrne podpis sporazuma ali ne, temveč kako podpis vsemu navkljub zagovarjati pred državljani.

Slovenija ni posebej znana po tem, da bi si upala uveljaviti svojo zunanjo politiko. Raje sledi interesom velikih. Erjavec bo dal evropski komisiji slovenski blagoslov, da s Kanado podpiše CETA. Ne glede na to, da dobrobiti tega sporazuma v naši državi ne bomo čutili.

https://www.dnevnik.si/1042751958

 

 

Aleš ČERNIGOJ


Aleš

Komentarji (2)

Geoenergo, Ascent Slovenia Ltd. in Petrol Geoterm so nad odločitvijo močno razočarani >>>

2016-06-02 09:14

Upravno sodišče RS je 5. maja 2016 odpravilo okoljevarstveno dovoljenje, izdano s strani Agencije RS za okolje dne 19. junija 2015 za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih in zadevo vrnilo v ponovni postopek istemu organu. Projektni partnerji Geoenergo, Ascent Slovenia Ltd. in Petrol Geoterm so nad odločitvijo močno razočarani.

“Odločitev sodišča bo imela izrazito negativne posledice ne le na poslovanje in razvoj Petrol Geoterma, ki zaradi odločitve sodišča ne more izpolnjevati poslovnih ciljev, temveč pod vprašaj postavlja tudi preživetje projekta pridobivanja zemeljskega plina v Petišovcih, s tem pa gospodarsko-družbeni razvoj in delovna mesta v pomurski regiji. Izrazito negativen signal odločitev sodišča pošilja tudi tujim in domačim investitorjem, saj jasno kaže na to, da Slovenija tudi investitorjem, ki poslujejo skladno z zakonodajo in so pripravljeni v Slovenijo vložiti veliko sredstev, ni naklonjena,” trdijo sodelujoče družbe.

 

Partnerji v projektu (Geoenergo, Ascent Slovenia Limited in Petrol Geoterm) ocenjujejo, da bo imela odločitev Upravnega sodišča z dne 5. maja 2016 izrazito negativne posledice ne le za projekt, temveč za gospodarsko-družbeni razvoj širše lokalne skupnosti. Zaustavljene so bile tudi že investicijske aktivnosti vezane na postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov. Odločitev sodišča meče negativno luč na pravno državo in znižuje zaupanje investitorjev v investicijsko-poslovno okolje Slovenije, ki je v krogih domačih ter tujih investitorjev že tradicionalno priznano kot okolje polno raznovrstnih ovir, kljub temu, da se Vlada RS močno trudi, da bi se Slovenija razvila v investitorjem prijazno državo.

Pravna spornost odločitve Upravnega sodišča RS

Nepričakovana sodba Upravnega sodišča RS, ki je odločilo, da se s strani ARSO izdano okoljevarstveno dovoljenje za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina, z dne 19. junija 2015, odpravi in da se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek, v obrazložitvi nima vsebinskih očitkov glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja. Kot edini razlog za svojo odločitev namreč sodišče v sodbi navaja, da bi bilo potrebno pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja izvesti tudi predhodni postopek v povezavi z vprašanjem presoje vplivov na okolje, kot je zahtevan v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), kljub temu, da v tej uredbi izrecno piše, da se njena vsebina za postopke, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo, ne uporablja.

Pri tem se sodišče v sodbi sklicuje na mnenje Evropske Komisije št. 2012/2162, s katerim je bila Republika Slovenija pozvana k spremembi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) in njeni uskladitvi z Direktivo 2011/92, ter konkretno na določbe omenjene Direktive – ki pa po mnenju pravne stroke ne izpolnjuje kriterijev za neposredno uporabo. Poleg zapisanega je sodišče svojo odločitev utemeljilo tudi na napačni točki Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), na podlagi katere naj bi bilo potrebno izvesti predhodni postopek; sodišče je v obrazložitvi napravo IPPC, za katero je vlagatelj pridobival okoljevarstveno dovoljenje, umestilo pod točko B.3.1. Priloge 1 k omenjeni Uredbi, kar pa sploh ni bilo predmet upravnega postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (pravilna bi bila druga točka iz Priloge 1 navedene Uredbe).

Izpostavljena dejstva odpirajo pravne dvome v ustreznost presoje obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja in korektnost postopka, sploh ob dejstvu, da vlagatelj vsled odprave okoljevarstvenega dovoljenja, pravnega sredstva zoper zanj vprašljivo odločitev Upravnega sodišča zaenkrat nima. Partnerji v projektu se na tej podlagi zatorej upravičeno sprašujejo o učinkovanju pravne regulative v Republiki Sloveniji. Ob dejstvu namreč, da je bila ob oddaji vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja upoštevana veljavna Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13 in 51/14), ter da je njena naslednica, Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS št. 51/14), izrecno izključevala uporabo za postopke, ki so se začeli pred njeno uveljavitvijo (med katere spada tudi obravnavani postopek), je vlagatelj ostal brez pričakovanih pravic, pravne varnosti ter zaupanja v veljavno pravo, ki ju oba zagotavlja celo Ustava Republike Slovenije.

Stališče Petrol Geoterma do odločitve Upravnega sodišča RS

“Petrol Geoterm obžaluje odločitev sodišča in ocenjuje, da bo imela slednja neposredne negativne posledice na delovanje in razvoj podjetja. Nova naprava za čiščenje zemeljskega plina bi namreč posodobila postopek procesiranja plina, kar bi pomenilo doseganje višje kvalitete plina ter možnost nadaljnjega izvajanja in razvoja te dejavnosti”pojasnjuje Miran Jug, direktor Petrol Geoterma.

V podjetju poudarjajo, da so bili vsi postopki izpeljani korektno in v skladu s pravnim redom, zato si bodo še naprej prizadevali za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina. “Brez okoljevarstvenega dovoljenja nove naprave za čiščenje zemeljskega plina ne moremo postaviti, niti v slovensko nacionalno plinovodno omrežje ne moremo dobavljati plina,” ob tem še dodaja Jug.

Stališče Geoenerga do odločitve Upravnega sodišča RS

Tudi v Geoenergu so nad odločitvijo Upravnega sodišča RS močno razočarani. Po mnenju pravne stroke se odločitev Upravnega sodišča neutemeljeno sklicuje zgolj na domnevne proceduralne napake Arsa, saj je bil postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja voden skladno s slovensko zakonodajo, nova naprava za čiščenje zemeljskega plina pa načrtovana korektno in z upoštevanjem vseh zahtev za varovanje okolja ter zdravja ljudi.

Zadnjih nekaj let sta podjetje Geoenergo d.o.o., ki je v skladu s podpisano koncesijsko pogodbo od leta 2002 do leta 2022 imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji, in podjetje Ascent Slovenia Limited, s katerim ima podjetje Geoenergo d.o.o. sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operations Agreement), vlagala velika investicijska sredstva v projekt nadaljnjega razvoja naftno-plinskega polja v SV Sloveniji, katerega preživetje je vprašljiva odločitev Upravnega sodišča RS postavila na kocko.

Prihodnost nadaljnjega razvoja tega projekta, ki bi po oceni Geoenerga pripomogel ne le k razvoju lokalnega gospodarstva, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti Slovenije, je ogrožena. S povečano proizvodnjo plina bi namreč pomurska energetska industrija, nekdaj gonilo gospodarsko-družbenega razvoja regije, dobila priložnost za ponovni zagon, kar bi pozitivno vplivalo na mnogo gospodarskih subjektov v celotni regiji. Proizvodnja ogljikovodikov v regiji neprestano poteka že od leta 1943, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje.

V Geoenergu opozarjajo, da je prva neposredna posledica odločitve Upravnega sodišča RS že vidna. “Primorani smo bili zavrniti vse prispele ponudbe za gradnjo merilno-regulacijske postaje (t.j. vstopne točko v slovensko prenosno plinsko omrežje) in zaustaviti investicijske aktivnosti vezane na postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina. Zaustavitev investicij, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov, pomeni, da zastavljenega cilja, t.j. vključitve plina v nacionalno plinsko omrežje, še dolgo ne bomo izpolnili,” poudarja direktor Geoenerga Miha Valentinčič.

Stališče Ascent Resources plc do odločitve Upravnega sodišča RS

Močno razočarani nad odločitvijo Upravnega sodišča RS smo tudi v Ascent Resources plc, saj 42 milijonov evrov vredni investiciji navkljub, desetim letom intenzivnega dela in delovanja v skladu z zakonodajo, Upravno sodišče RS ni odločilo v prid projektu. Dodatno razočaranje prinaša dejstvo, da odločitev sodišča ne oporeka naravi projekta, temveč se sklicuje na postopkovne napake pri uporabi določil Evropskega in nacionalnega materialnega prava.

Ascent Resources plc je podjetje, ki se ukvarja z izkoriščanjem nafte in zemeljskega plina. Podjetje kotira tudi na londonski borzi. Projekt Petišovci predstavlja največjo neposredno investicijo britanskega podjetja v Sloveniji in je tako pokazatelj investicijskih priložnosti v Sloveniji za ostala tuja podjetja. V zadnjih desetih letih se je bilo podjetje primorano soočiti s številnimi ovirami, ki pa so bile še posebej opazne v zadnjih štirih letih.

Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je bila skrbno pripravljena v sodelovanju z domačimi okoljskimi strokovnjaki in pravniki. Vsi postopki v zadnjih dveh letih so bili vodeni v skladu z obstoječo zakonodajo, tako v času javne razgrnitve kot tudi prejemanja pritožb. Po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja s strani ARSO in nato še odobritvi dovoljenja s strani ministrstva smo bili v podjetju optimistični in verjeli v pozitiven razplet tega dolgotrajnega in finančno obremenilnega procesa. Zadeva se je na žalost odvila v nasprotno smer, saj je ena izmed okoljskih organizacij vložila tožbo na Upravno sodišče RS, le-to pa je razsodilo v njihovo korist.

Omenjena odločitev negativen signal pošilja celotni mednarodni investicijski skupnosti. Namiguje namreč na to, da je Slovenija država, v kateri se tuja podjetja ne morejo nasloniti na zakonodajo in v kateri se pomembne investicije soočajo z zamudami in stroški.

Načrtovan razvoj petišovskega polja bi v Slovenijo v naslednjih petih letih neposredno pripeljal preko 20 milijonov evrov. Ta znesek pa bi v življenjski dobi polja presegel 100 milijonov evrov. Podjetje se bo še naprej zavzemalo za izvedbo testne proizvodnje plina iz novih dveh vrtin in zato vztrajno išče alternativne rešitve za oddajo plina tistim odjemalcem, ki so sposobni sprejeti neočiščen plin, t.j. plin za katerega ni potrebna postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina. Kot kaže bo Slovenija za pokrivanje svojih energetskih potreb še naprej odvisna od tujih virov in to kljub temu, da ima pomemben energetski vir na svojem ozemlju.

http://lendavainfo.com/geoenergo-ascent-slovenia-ltd-in-petrol-geoterm-so-nad-odlocitvijo-mocno-razocarani/

 

Aleš ČERNIGOJ


Aleš

Geoterm ob dovoljenje za pridobivanje plina v Petišovcih

2016-05-06 09:15

Uspeli smo:
20.nov.2015: Vojko Bernard iz Alpe Adrie Green se ni odločil za nadaljevanje pravnih postopkov proti Geotermovi nameri, Se-f pa bo z upravnim sporom izvedbo Petrolove odločitve, da v Petišovcih prek Geoterma, Geoenerga in Ascenta postavi novo napravo, prestavil vsaj za pol leta.
5.maj 2016: Geoterm ob dovoljenje za pridobivanje plina v Petišovcih
Upravno sodišče razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je Arso izdal Geotermu. Zanj bodo ponovno zaprosili.

Upravno sodišče je odločilo, da se odločba Agencije za okolje (Arso) odpravi in se vrne v ponovno odločanje. Iz Geoterma so sporočili, da sodišče ni nasprotovalo vsebinskim razlogom, temveč procedruralnim, zato bodo za okoljevarstveno dovoljenje ponovno zaprosili. Vztrajajo, da bi nova naprava za črpanje plina posodobila postopke procesiranja plina, kar bi pomenilo višjo kvaliteto plina, omogočili pa bi tudi distribucijo plina v slovensko plinsko omrežje.

Alpe Adria Green in Slovenski E-forum, sta Arsovo dovoljenje in Geotermovo namero po črpanju plina, ki je po prepričanju civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, vsebovala tudi zloglasno hidravlično lomljenje kamenin, v pritožbi izpodbijali s tem, da Arso v dovoljenju Geotermu ni v celoti upošteval vplivnega območja na okolje. V E-forumu so ugotavljali, da izdano okoljevarstveno dovoljenje v vplivno območje naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih ni zajelo tudi površin parcel, po katerih so predvidene dostopne transportne poti, kjer bi Geoterm dovažal in odvažal gradivo in material in bi tudi zanje morali veljati sanacijski in varovalni ukrepi.

http://www.delo.si/novice/slovenija/geoterm-ob-dovoljenje-za-pridobivanje-plina-v-petisovcih.html

 

Aleš ČERNIGOJ


Aleš

Komentarji (4)

Vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju naše energetske politike!

2015-09-28 18:32

Le še v naslednjih 72 urah lahko sodeluješ v javni razpravi o smernicah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije, ki bo začrtal prioritete slovenske energetike za naslednjih 20 oziroma 40 let!

Če se strinjaš z načeli in zahtevami, ki smo jih oblikovali skupaj z Društvom Focus, lahko podpišeš skupno pismo (TUKAJ). Tvoje sporočilo bo prejelo Ministrstvo za infrastrukturo kot uraden komentar v okviru javne obravnave. Pismo pa bo poslano tudi premierju dr. Miru Cerarju in pristojnemu ministru dr. Petru Gašperšiču!

 

Kaj se pravzaprav dogaja?

V slovenski energetiki se ponovno sprejemajo pomembne odločitve. V pripravi je namreč Energetski koncept Slovenije (EKS), ki ga Ministrstvo za infrastrukturo opisuje kot »osnovni razvojni dokument na področju energetike« oziroma »strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike v Sloveniji do leta 2035 in s pogledom do leta 2055«. Do srede, 30. septembra, pa je še v javni obravnavi Predlog usmeritev za pripravo EKS.

Ob razpravah o energetskih sistemih, pametnih omrežjih, megavatih sem in tja, le redkim entuziastom zapoje srce. A odločitve o razvoju energetike nosijo posledice za vse nas kot tudi za naravno okolje. Primer TEŠ 6 nas vedno znova opominja, da moramo pozorno bdeti nad odločitvami v energetiki, in ne pustiti, da prevladajo interesi ozkih lobističnih skupin.

Energetika je namreč tudi naša stvar!

 

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/eks/eks_usmeritve_jun_2015.pdf

 

 

* Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si z izvajanjem kampanj prizadeva za varstvo okolja, za spremembo odnosov ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.


Aleš

Komentarji (0)

Nova ovira za Ascent Resources

2015-08-11 12:28

Slovensko-britanski konzorcij, ki namerava v Lendavi pridobivati zemeljski plin, je po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja junija že slavil, zdaj pa ga očitno čaka nova ovira. Na izdano okoljevarstveno soglasje sta se namreč pritožili dve okoljevarstveni organizaciji.

Agencija za okolje (ARSO) je družbi Petrol Geoterm julija izdala okoljevarstveno soglasje za obratovanje rafinerije zemeljskega plina, v kateri bi potekala tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija plina. To je naprava, ki je potrebna za komercialno pridobivanje zemeljskega plina v Petišovcih pri Lendavi. Na ARSO so nam včeraj potrdili, da sta se na njihovo odločitev pritožili dve okoljevarstveni organizaciji - Slovenski E- forum in Alpe Adria Green. Kaj to pomeni in kakšni so nadaljnji postopki? »Stranko Petrol Geoterm smo pozvali, naj se izreče. Strankine izjave še nismo prejeli, ko jo bomo, bo zadeva odstopljena v reševanje drugostopenjskemu pritožbenemu organu na ministrstvu za okolje in prostor,« pojasnjujejo na agenciji za okolje.
Rafinerija plina je, kot že rečeno, le nujen delček v zgodbi o plinu iz Petišovcev. Plinsko polje od leta 2007 razvija britanska družba Ascent Resources. Projekt plinskega polja je razdeljen med Britance na eni strani in slovensko družbo Geo­energo (ta je v lasti Petrola in Nafte Lendava) na drugi. Po neuradnih informacijah Ascent opravlja vsa potrebna dela in vlaga vsa potrebna sredstva v projekt. Če bo operacija uspeš­na, dobi Ascent kot plačilo delež pri pridobljenih ogljikovodikih, torej plinu.

Britanci so že večkrat napovedali, da so tik pred tem, da začnejo črpati plin, a do zdaj se to - tudi zaradi protestov okoljevarstvenikov - ni zgodilo. V Ascent Resourcesu ves čas poudarjajo, da v Lendavi ne gre za fracking, temveč postopek pridobivanja plina z lomljenjem peščenjaka (in ne skrilavca). Delnica družbe, s katero se trguje na londonski borzi, je na zgodovinskem dnu. Prejšnje leto je družba sklenila z osmimi milijoni evrov izgube. »Ni skrivnost, da britanski družbi, tudi zaradi dolgotrajnih postopkov, ne gre najbolje,« je pred kratkim povedal eden od udeležencev pri projektu.


Aleš

Komentarji (0)

Ne ga lomit! | Okrogla miza o frackingu 4.6.2015 ob 19.uri, lokal Pritličje, Mestni trg Ljubljana

2015-06-03 23:20

   

   Pred svetovnim okoljskim vrhom v Parizu se širijo pozivi k manjšim vlaganjem v fosilna goriva in h krepitvi energetske učinkovitosti ter širjenju obnovljivih virov energije, v Sloveniji pa se kaže velika verjetnost, da bomo v murski regiji začeli črpati plin z metodo frackinga. 


Fracking ali nekonvencionalno pridobivanje plina po svetu že nekaj let trajno in nepovratno spreminja okolje, naravo in ogroža ljudi. Umetno drobljenje kamnin pod visokim pritiskom vode, peska in dodatkom kemikalij vnaša visoko tveganje za onesnaženje okolja in ogroža prebivalstvo: obstaja nevarnost počrpanja radioaktivnih snovi na površje, poraste število potresov, potratno se troši vodo, poveča se nevarnost onesnaženja vodnih virov, naraste promet cistern in izpust toplogrednih plinov, pospešuje se segrevanje ozračja.

Po drugi strani je vprašanje, ali kljub naštetim okoljskim tveganjem, obstajajo geopolitični ali drugi strateški interesi, ki upravičujejo okoljsko vprašljive posege, pri čemer je bistveno vprašanje, ali imajo posegi, kot je načrtovan v Pomurju, relevanten vpliv na energetsko samozadostnost države in prebivalstva?

Novinarka Kristina Božič se bo o obetih ob možnem začetku frackinga v Sloveniji, o demokratičnosti odločanja in odgovornosti, ko pride do okoljsko pomembnih odločitev, ter o možnih drugačnih poteh razvoja Slovenije, pogovarjala s sogovorniki in sogovornico:
- Evo Kobe (POP TV),
- dr. Luko Omladičem (FF UL),
- Gorazdom Marinčkom (e-forum),
- Laurom Komlošem (Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji),
- Matjažem Ferjančičem (Direktorat za okolje ministrstva za okolje).

Razpravo pod okriljem festivala Chelsea Fringe Ljubljana producentov - Zelemenjava in IPoP – organizirata Zavod Open in Pritličje.

  
Pritličje
Mestni trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia

https://www.facebook.com/events/1637873586425727/


Aleš

Komentarji (0)

Poziv na shod pred ARSO - Zaustavimo fracking!

2015-04-28 20:43

Živimo v času, v katerem je zaustavitev globalnega segrevanja in grozeče podnebne kataklizme postala nuja. V času, ko je zanikanje škodljivih učinkov industrijskega razvoja, ki sloni na izkoriščanju fosilnih goriv, luksuz peščice, ki bogati z uničevanjem naravnega okolja in družbenih odnosov. V času, ko si skušajo ljudje po vsem svetu povrniti moč odločanja o svojih življenjih in uresničiti vizije o socialno in okoljsko pravični prihodnosti.

Smo tudi v času, ko skuša naftna družba Petrol Geoterm, trojanski konj obskurne korporacije Ascent Resources z Deviških otokov, spremeniti prekmursko regijo v še eno okoljsko in družbeno puščavo industrializacije, sloneče na izkoriščanju fosilnih goriv. Lokalna naftna družba korak za korakom pripravlja teren za vzpostavitev obratov za postopke nekonvencionalnega pridobivanja ogljikovih vodikov. Temu pravijo hidravlična stimulacija oz. lomljenje, s čimer skušajo prikriti, da gre za po vsem svetu razvpiti FRACKING. Ta za peščico dobičkonosna industrija z uporabo strupenih kemikalij uničuje pitno vodo, stotine tovornjakov s cisternami, polnimi strupov, ki se noč in dan valijo k vrtinam, pa uničujejo življenjsko okolje lokalnega prebivalstva. Metan, ki se dviguje v zrak ob črpanju, prispeva k učinku tople grede in ozračje segreva še bolj kot izpusti ogljikovega dioksida. Zaradi razpok, ki nastajajo s frakingom, se premikajo zemeljske mase, s tem pa veča verjetnost za potrese. Strupeni odpadki, tudi radioaktivni, ostajajo v zemlji in na površini še dolgo po tem, ko naftniki poberejo profite in se umaknejo.

V četrtek, 7. maja 2015 bo ob 9.30 v prostorih ARSO (Agencije Republike Slovenije za okolje) na Vojkovi 1b v Ljubljani potekala ustna obravnava v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina, ki je prvi korak k vzpostavitvi infrastrukture za frakiranje. Za okoljevarstveno dovoljenje za obrat, v katerem bo potekal tehnološki postopek čiščenja novega zemeljskega plina, pridobljenega z frackingom, je zaprosil Petrol Geoterm. V postopku bo slišen tudi glas nasprotnikov frackinga, organiziranih v civilno iniciativo „Ustavimo fracking v Prekmurju“.

Ker daje ARSO pogosto prednost investitorjem in ker so nas izkušnje (Cinkarna Celje, Lafarge Trbovlje itd.) naučile, da v njihovo korist včasih celo ponareja podatke, se bomo v času ustne obravnave, torej 7. maja ob 9.20, zbrali pred njihovim sedežem. Zahtevali bomo zaustavitev načrtov frakiranja matere Zemlje v Prekmurju. K udeležbi na shodu pozivamo vse, ki jim je mar za okolje in ki se želijo angažirati za okoljsko in socialno pravičnost.

Proti frackingu, za okoljsko in socialno pravičnost!

 

https://www.facebook.com/events/872824589455077/


Aleš

Komentarji (1)

Pohod po sledeh frackinga ob dnevu planeta Zemlja

2015-04-14 10:53
Spoštovani podpisniki peticije in ostali podporniki!
 
   Pred kratkim je prišel na listo poziv za udeležbo na Pohodu po sledeh frackinga, ki bo na dan Zemlje. Pomagajmo ekipi iz Prekmurja, ki se že nekaj časa bori s fosilnimi mlini na veter. Naj vidijo, da niso sami. Zorganizirajmo se in se v čimvečjem številu 22. aprila odpravimo v Lendavo. Zasujmo socialna omrežja, povabimo prijatelje in prijateljice, znance in znanke, razmislimo o tem, kako lahko kot posamezniki, iniciative, kolektivi prispevamo k dogodku in obrambi Zemlje. Zasujmo vrtine! 

Zemlja ne potrebuje hidravličnega stimuliranja, ampak nežen in krepak objem solidarnosti. 

 

https://www.facebook.com/events/1070081553007618/

 

O civilni iniciativi


Aleš

Komentarji (2)

Hidravlično iztiskanje plina in stiskanje okolja v glavi Slovenije

2015-03-28 14:54
 

Kristina Božič

28. marec 2015 28. marec 2015 0:00

 

Iz tiskane edicije

 

 

   Sredi marca je organizacija Združenih narodov, zadolžena za pogajanja o ukrepih proti podnebnim spremembam (UNFCCC), podprla pozive nevladnih organizacij in okoljevarstvenikov k deinvestiranju iz vseh podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo fosilnih goriv: premoga, nafte ali zemeljskega plina. »Doba, ko je veljalo, kuri, kar hočeš, kadar hočeš, se ne more nadaljevati,« so razložili svojo odločitev. Pozivu k umiku investicij iz fosilne industrije in k podpori virov obnovljive energije se je pridružil šef ZN, Ban Ki Moon.

 

  • Igor Kulčar: To je tak škandal kot slovenska bančna luknja.
  • Tibor Hebar, župan Lendave: Koncesnina je nizka, občina si z njo ne more veliko pomagati.
  • Beverley Landricombe: Na šoli smo se odločili, da napišemo odprto pismo. Odgovor smo prejeli le od enega, morda dveh županov.
  • Melita Toth: Na konkretna vprašanja nikoli nismo dobili jasnih odgovorov.

 

Dan kasneje se je kampanji za deinvestiranje iz fosilnih goriv (Pustimo fosilna goriva v tleh) aktivno pridružil tudi britanski časopis Guardian. V Sloveniji pa kot bi živeli na drugem planetu: brezglavo in brez jasne orientacije stopicljamo vse globlje v močvirje fosilnih energetskih virov.

Država, po slaboumni izgradnji TEŠ6, sedaj pasivno podpira frakturiranje (fracking) v Prekmurju. V naši južni sosedi pa razmišljajo o preoblikovanju jadranske obale v naftni bazen.

Petišovsko polje se razpre proti meji s Hrvaško takoj za mestom Lendava. Cesta se vije ob robu, na levi strani so ob cesti nanizane hiše, ki se združijo v zaselke. Na desni makadamska cesta zavije med polja. Nagnjena tabla oznanja, da prostor uporablja Ascent. Na koncu makadama za zapornico se za oranžno plastično ograjo pokaže velika rdeča kletka. Visoka za tri ljudi stoji nad velikim zelenim ventilom, ki gleda iz tal. Iz visoke, suhe trave ob plastični ograji se splaši srna in se požene čez sosednja polja. Na drugi strani vrtine je za kupi zemlje odlagalni bazen odpadne vode. Nanj pokaže Melita Toth. Njena hiša stoji slab kilometer stran, ob glavni cesti. »Tu so jeseni leta 2010 začeli s frakturiranjem, da bi preverili, koliko zemeljskega plina lahko izčrpajo,« se spomni. Čez noč je na poljih zrasel visok stolp, hrup zaradi vrtanja je ljudi budil tudi ponoči, smrdelo je, v zraku je bil fin prah, območje pa so osvetljevali močni reflektorji. Poizvedovanja so najprej prinesla bled odgovor, da gre samo za vzdrževalna dela. Tudi prijava inšpekciji zaradi hrupa razen neuspešnega poskusa s protihrupno ograjo ni prinesla ničesar, odkima arhitektka in umetnica. Na sprehodih s psom, pravi, je v tistem času opazila nadpovprečno veliko mrtvih ptic.

 

»Lahko, da so pile vodo v nezaščitenih bazenih z odpadno vodo,« razloži Mihael Kasaš v kulturnem domu v Lendavi. Njegova kmetija, na kateri se ukvarja tudi z ekološko pridelavo, je od vrtine oddaljena dobre tri kilometre. Ljudje so se začeli povezovati in zastavljati vprašanja, kaj se dogaja. Madžarska skupnost je organizirala obisk geologa iz Budimpešte, ki je razložil, kaj je frakturiranje. Oblikovala se je Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Prekmurju.

Dve vrtini, ki sta bili frakturirani in sta pokazali presenetljivo obetavne količine nekonvencionalnega plina, sta od tedaj v mirovanju, lani pa je bila vložena zahteva za dovoljenje, da se nadgradi plinsko postajo v Petišovcih, prek katere naj bi šel izčrpani plin.

 

»Tedaj so nam rekli, naj pripravimo seznam vprašanj,« pripoveduje Melita Toth. A na konkretna vprašanja, kaj so naredili z odpadno vodo in katere kemikalije so primešali vodi, ki so jo črpali v zemljo, niso nikoli dobili jasnih in konkretnih odgovorov. »Ljudi je bilo strah, mnogi niso vedeli, kaj je frakturiranje,« opisuje situacijo pred leti. »Danes je drugače. Ljudem je dovolj kapitalističnega izkoriščanja, mnogi so bolje obveščeni in prepoznajo kontradiktornosti v izjavah pristojnih.«

 

Frakturiranje ali hidravlično drobljenje je metoda za pridobivanje nekonvencionalnih fosilnih goriv, pri čemer je nekonvencionalnost le v tem, da gre za nafto in zemeljski plin, ki ju še pred desetletji energetska podjetja niso znala iztisniti iz zemlje. S frakturiranjem so začeli v Ameriki in metodo stalno nadgrajujejo. Raziskave o njegovih posledicah govorijo o možnosti potresnih sunkov med frakturiranjem ali kasneje, ko se kamenine sesedajo, o nevarnosti onesnaženja podtalnice, o uhajanju plina v ozračje, o povečani obolelosti lokalnega prebivalstva in povečani prometni obremenjenosti okolja. V globinah in znotraj plasti kamenin, ki so prej ostajale nedotaknjene, se s črpanjem vodne mešanice v zemljo pod visokim tlakom te kamenine razbija in išče »žepe« plina, ki se ga sprosti in nato skozi vrtino pride na zemeljsko površje.

Slovensko Prekmurje je na severozahodnem robu panonsko-transilvanskega bazena. Kamenine, ki se jih razbija, so peščenjaki, podobno kot na severovzhodu Nizozemske, kjer je bilo leta 1959 odkrito groningensko plinsko polje, največje v Evropi. Babette Ubink van der Spek že desetletja opazuje, kako frakturiranje po tihem uničuje okolico in ima škodljive posledice na okolje, prebivalce in ptice. »In to poleg potresnih sunkov, ki so odvisni od geoloških značilnosti območja, in problema z odpadno vodo. Proti temu se poskušamo boriti, čeprav evropska zakonodaja ni primerna in omogoča, da se frakturiranje nadaljuje navkljub uradno razglašenemu moratoriju na Nizozemskem,« je za Objektiv razložila slikarka, ki je med študijem nekaj časa živela v ameriški zvezni državi Novi Mehiki, kjer se je prvič soočila s posledicami, ki jih je frakturiranje pustilo na okolju in za tam živeče ljudi.

 

Vezanje jezikov in lomljenje izrazov

 

Evropska priporočila, ki so bila sprejeta januarja lani, uvajajo definicijo frakturiranja. O njej na specializiranem blogu Desmog ugotavljajo, da je jasno politična, da odslikava interese fosilne industrije in nima zveze z znanostjo. EU govori o hidravličnem drobljenju velikega obsega, ki zahteva, da se v zemljo enkratno vbrizga vsaj 1000 kubičnih metrov vodne mešanice ali da je med celotnim frakturiranjem vbrizgane vodne mešanice več kot 10 tisoč kubičnih metrov. A Britanska Royal Society definira frakturiranje širše in splošno kot »metodo, ki poveča pritok nafte ali plina iz kamenine s tem, da se vbrizga tekočina pod visokim tlakom v vrtino, kar povzroči, da se razpoke odprejo in poveča prepustnost«. Očitki zaradi potratne porabe vode, ki je del ostane pod zemljo, le del pa je izčrpan, pa trenutno tudi poganjajo raziskave, kako med frakturiranjem čim bolj zmanjšati količine vode.

Slovenija je julija lani sprejela uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Uredba, ki postavlja tudi nove pogoje za prihodnja črpanja ali raziskovanja plinskih rezerv, evropske pogoje nekoliko zaostri, saj postavlja mejo v celotnem postopku lomljenja že na 7500 kubičnih metrov vbrizgane vode na vrtino. V teh primerih ali takrat, ko količina izčrpanega plina preseže pol milijona kubičnih metrov dnevno, je nujno pridobiti predhodno presojo Agencije za okolje. V vseh drugih primerih je presoja potrebna le, če se v predhodnem postopku ugotovi, da bi črpanje lahko imelo pomembne vplive na okolje.

Na ministrstvu za infrastrukturo so razložili, da četudi se je za hidravlično drobljenje zahtevalo izdajo tehničnega soglasja, do tega na Petišovskem polju nikoli ni prišlo. Na naša nadaljnja poizvedovanja, kaj se je torej dogajalo na vrtinah Pg10 in Pg11A, za kateri investitor in koncesionar pravita, da sta bili frakturirani, nismo dobili odgovora. Slovenski organi pa EU pojasnjujejo, da je bilo pri petišovskih vrtinah za namene raziskovanja plinskih rezerv uporabljenih 656 oziroma 674 kubičnih metrov vode, da so nadaljnje aktivnosti na vrtinah v mirovanju in da gre torej v Sloveniji za hidravlično frakturiranje, ki ne spada pod evropska priporočila. Z rudarske inšpekcije so pojasnili, da so leta 2010 uvedli inšpekcijski nadzor po prejemu prijave o začetku del, ugotovili, da se vrtini izdeluje na podlagi potrjenega rudarskega projekta, kar je pomenilo, da se je »izvedla hidravlična stimulacija oziroma mehansko lomljenje kamenin«.

 

Ljudje proti kapitalu in lobijem

 

A le manjši obseg metode, ki sama po sebi prinaša tveganja, tveganj še ne izključi. Dr. Luka Omladič, asistent na ljubljanski filozofski fakulteti in okoljski aktivist, spremlja dogajanje v Petišovcih od samega začetka: »Dejstvo je, da gre v Petišovcih za črpanje plina, ki ga po starih, konvencionalnih metodah ni bilo mogoče izkoristiti. Nova tehnologija to omogoča, a prinaša tudi nova okoljska tveganja, ki jih je treba upoštevati.« Prepričan je, da se tokrat vzorno prepletata dve jasni nujnosti: boj proti podnebnim spremembam, ki zahteva dekarbonizacijo, torej čimprejšnji prehod od fosilnih goriv k obnovljivim virom in večjo energetsko učinkovitost, ter boj za ohranitev kakovostnega naravnega okolja za življenja ljudi v tem trenutku. »Jasno bi moralo biti, da je, če pride do konflikta med svobodno gospodarsko pobudo in demokratično pravico ljudi, da odločajo, v kakšnem okolju bodo živeli, treba dati prednost pravici prebivalcev.« Opozarja, da je dekarbonizacija tudi v mainstream ekonomskih analizah danes prepoznana kot bistveni dejavnik prihodnjega gospodarskega razvoja in uspeha. 

Opozori na novi zakon v rudarstvu, ki vključuje prepoved raziskovanja in črpanja nafte in plina v slovenskem delu Jadranskega morja. »Zakaj na eni strani ta prepoved, na drugi strani pa se zdi politiki neproblematično širjenje črpanja plina v Prekmurju?« Prepričan je, da je treba govoriti tudi o okoljski pravičnosti. »Lendavska regija je gospodarsko šibka, brezposelnost je visoka, odrinjena je od centra in ni dobro zastopana. Ve se, da je na takih območjih veliko lažje uspeti z idejami okoljsko škodljivih projektov.«

Frakturiranje se je vedno zdelo daleč, na drugi strani Atlantika ali vsaj na drugi strani Rokavskega preliva. A kar naenkrat je pred domačimi vrati. V Domžalah je dolgoletni okoljski aktivist in naravovarstvenik Anton Komatpoudaril pomen solidarnosti. »Pomemben nauk te zgodbe za vse nas je, da se lahko karkoli zgodi komurkoli kjerkoli v Sloveniji. V prvi vrsti gre za način. Če se danes okoli Petišovcev dogajajo stvari brez sodelovanja javnosti, če se širijo napačne ali zavajajoče in nepopolne informacije, se nam lahko zelo podobno zgodi kjerkoli v Sloveniji. To smo videli v Trbovljah v primeru Lafargea, v Celju glede Cinkarne, pri TEŠ6.« Prepričan je, da je v teh trenutkih najpomembnejše sodelovanje in povezovanje ne le znotraj države, ampak tudi preko nacionalnih mej. Teh okoljske posledice uporabe fosilnih goriv tako in tako ne upoštevajo. »Sodelovanje in upoštevanje dolgoročnih interesov ljudi, ne pa kratkoročnih interesov profita niti podrejanje vsega, vključno z okoljem, kapitalu, je naša najpomembnejša naloga.«

 

Vojko Bernard vodi jeseniški mednarodni okoljski center Alpe Adria Green. V primeru Petišovcev so si izborili mesto stranskega udeleženca v trenutnem postopku izdaje okoljevarstvenega

dovoljenja. Gre za vlogo iz lanskega junija za dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega – za nadgrajeno petišovsko plinsko postajo oziroma rafinerijo plina, v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija nafte. »Dolgotrajen, vztrajen boj nam je zdaj že v krvi,« opisuje sodelovanje med okoljevarstveniki na skrajnih severnih koncih države in njihovo izkušnjo v boju proti plinskim terminalom v Žavljah. »Najprej nas je bilo pet, na koncu je z nami protestirala celotna regija. Vemo, da bo prihajalo do poskusov zavajanja tako javnosti, države kot občine in da bodo pritiski na odločevalce in pristojne institucije vse močnejši. Nenazadnje gre za močno industrijo in močan finančni lobi.«

 

Položaj stranskega udeleženca v postopku pred ARSO je uspelo pridobiti tudi Slovenskemu E-forumu. Njegov predsednik Gorazd Marinčekopozarja, da je ena od vrtin izvrtana na kmetijskem zemljišču, ki ga je država predala v najem Skladu kmetijskih zemljišč Lendava. »Nemogoče je, da je bilo to zemljišče namenjeno črpanju plina, če gre za kmetijsko zemljišče,« ogorčeno razlaga, da ni jasno, ali bi vrtina tam sploh smela biti. Prepričan je, da zakonodaja ne ureja primerno garancij in odgovornosti, če bi prišlo do nesreče, niti kako ravnati z odpadnimi vodami. Opozarja, da se tudi obstoječa zakonodaja namenoma bere tako, da se jo obide. »Gre za še en primer tega, kako nam ugrabljajo državo.«

 

Pozabljena lokalna skupnost

 

Kako se je zgodilo, da je širša regija v tako kratkem času postala območje za energetsko izkoriščanje? Zgodbe o prekletstvu naravnih virov, nafte, dragocenih kamnin ali plina se je povezovalo s šibkimi državami svetovne periferije. Sedaj je to realnost celotnega balkanskega prostora. Tak razvoj dogodkov Tomislava Tkalca, vodjo programa Energija pri društvu Fokus, ne preseneča. »Plinsko in naftno izkoriščanje, ideje in usmeritve vodilnih politikov in odločevalcev po celotnem Balkanu in tudi pri nas, da bi postali izvozniki velikih količin električne energije, niso nič novega. To je zgodba o uspehu, ki jim jo industrija uspe prodati, a to je politično razmišljanje na ravni nerazvitih držav.« Konflikt z Rusijo je naredil le še bolj očitno shizofreno razcepljenost načelne zavezanosti in praznega govora o trajnostnem razvoju na eni strani ter konkretnih ravnanj držav na drugi. »Argument, da frakturiranje v Sloveniji ne more biti nevarno, ker naj bi šlo za manjše polje in manjši obseg, ne zdrži. Vplivi bodo morda manjši, a bodo. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je smiselno imeti domačo proizvodnjo, če bo šlo tri četrtine dobička v tujino? Tveganja, ki jih to prinaša, pa bodo nosili le ljudje v Lendavi in tamkajšnje okolje,« opozarja Tomislav Tkalec.

Angleški investitor v projekt, Ascent Resources, katerega podružnicaAscent Slovenia Limited ima sedež na britanskih Deviških otokih, pisarno pa tudi v Lendavi, je že poročal, da je med poskusnim vrtanjem v vrtini ostal del vrtalne cevi. Z rudarske inšpekcije so sporočili, da so bili o tem obveščeni, dobili poročilo in da se je »k reševanju situacije pristopilo z običajnimi postopki«.

»Vse tehnologije na področju rabe energije so plod političnih odločitev in subvencij. To velja za jedrsko energijo, za premog in enako bo z obnovljivimi viri energije – če se jih ne bo podprlo, jih ne bo,« opozarja Tomislav Tkalec na nerazumno usmerjanje v zemeljski plin v regiji, kjer bi lahko in deloma že koristijo geotermalno energijo, ki je trajnostna in okolju ter podnebju prijaznejša.

Ascent Resources je upravičen do 75 odstotkov prihodkov iz črpanja plina na Petišovskem polju. Ostala četrtina bo namenjena Geoenergu, podjetju, katerega lastnika sta v enakih deležih Petrol in Nafta Lendava.Država in občina si od podeljene koncesije razdelita fiksni znesek in nato še dodatek glede na izčrpano količino plina in nafte. Z ministrstva za infrastrukturo so nam sporočili, da je Geoenergo leta 2011 plačal 37.551 evrov koncesnine, leto kasneje 53.458 evrov in predlani 57.327 evrov. Polovica vsakega od teh zneskov je šla občini Lendava, kjer pa mag.Tibor Hebar, predsednik občinske uprave, pravi, da je koncesnina zelo nizka in da si občina s temi zneski ne more kaj dosti pomagati. Tudi če bi se izpolnile napovedi investitorja, ki projekt ocenjuje na vrednost okoli 4 milijarde evrov, bi koncesnina po nekaterih izračunih znašala manj kot 300.000 evrov.

 

V sejni sobi občine je razstavljena maketa novega razglednega stolpa, ki se ga gradi in bo imel razgled v vse tri sosednje države ter naj bi okrepil turistično ponudbo občine. Tibor Hebar razlaga, da je trenutno 600 objektov v občini, ki se ogrevajo s termalno energijo iz ene vrtine. Po nekaterih izračunih, ki niti ne upoštevajo okoljskih in družbenih stroškov, naj bi bila geotermalna energija celo cenejša od zemeljskega plina, a bi bile za razširitev omrežja in zmogljivosti potrebne nadaljnje investicije. »Občina se želi razvijati predvsem v smer turizma in ekološkega kmetijstva. 

A potrebujemo tudi vsaj nekaj industrije, ki pa ne sme onesnaževati okolja. Razvijati želimo družinske, ekološke kmetije, turizem in obrtništvo,« opisuje razvojne prioritete. Prizna, da lokalna skupnost od potencialnega črpanja plina nima in ne bo imela veliko. A hkrati trdi, da veliko ne morejo narediti. »Država je koncesijo podelila do leta 2022. Občina pa ne more sprejeti ureditve, ki bi bila strožja od državne.« Zatrjuje, da jih ni strah tožbe, če bi se odločili, da sami sprejmejo moratorij na črpanje plina, kot je na zadnji občinski seji predlagala lokalna civilna iniciativa proti frackingu. »Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi občina uveljavila pravnoformalno strožjo ureditev od državne. Kdo bi nosil odgovornost za škodo, ki bi bila s tem povzročena? Tudi zaradi teh vprašanj smo na zadnji seji občinskega sveta sklenili, da zaprosimo za pravno mnenje o posledicah morebitnih občinskih sklepov, ki bi želeli zaustaviti koriščenje plina.«

 

Med plinsko luknjo in boljšim življenjem

 

Igor Kulčar stoji med plinsko postajo in obvoznico. Blizu plinske postaje, o nadgradnji katere trenutno teče postopek pred ARSO, je še druga vrtina, na kateri se je izvajalo frakturiranje. Učitelja na osnovni šoli podobno kot druge sogovornike skrbi sedež investitorja v davčni oazi – kdo bi odgovarjal v primeru nesreče? Tudi s Finančne uprave Slovenije so nam potrdili, da med Slovenijo in Deviškimi otoki ne obstaja noben sporazum o izmenjavi podatkov niti ni sporazuma na podlagi mednarodne pogodbe o izogibu dvojnega obdavčevanja dohodka.

Napovedi investitorja Ascent Slovenia Limited govorijo o količini plina za desetletno slovensko potrošnjo plina ali desetino letne porabe. »Dejansko gre tu za količino denarja in škandal, ki sta primerljiva s slovensko bančno luknjo,« zmaje z glavo Igor Kulčar. »A kot da tega nihče noče opaziti in ukrepati.«

»Veste, sem smo se preselili, da bi otrokoma zagotovili zdravo okolje za odraščanje in kakovostno življenje,« razloži Beverley Landricombe, ki se je z družino v Lendavo preselila iz Anglije. Že šest let uči angleščino na ljutomerski gimnaziji. Za frakturiranje v Prekmurju je izvedela po naključju, ko ji je na srečanju angleških priseljencev v Slovenijo angleški ambasador omenil, da bo v Prekmurju prav angleško podjetje sodelovalo pri frakturiranju. »Tedaj nisem vedela veliko o tem, vedela pa sem, da tisoči po svetu tem postopkom nasprotujejo,« se spominja mati dveh otrok. Po pregledu virov jo je postalo groza. Še bolj zoprno se je počutila, ko je opazila, da redko kdo v njeni okolici sploh ve, da se frakturiranje dogaja v Lendavi in kaj to pomeni. »Na šoli smo se odločili, da to tematiko v okviru ur angleščine predstavimo tudi učencem, in pred poletjem 2012, ko imamo vsakoletni kulturni maraton, smo se s sodelavci in dijaki odločili, da skupaj napišemo odprto pismo in ga pošljemo desetim ali enajstim županom in tedanjemu evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku,« se spominja Beverley Landricombe. »Odgovor smo dobili od župana Ljutomera in morda še od enega župana. Nič več. To je bilo precejšnje razočaranje.« Vesela je bila, da se je spontanega protestnega shoda proti frakturiranju v Petišovcih pred slabim mesecem udeležilo več deset ljudi. »Strah me je, da ljudje tu pogostokrat slepo zaupajo oblastem. Hkrati obstaja zgodovina Nafte Lendava in občutek, da se to tako in tako dogaja že desetletja. A vendar so postopki sedaj drugačni in hkrati vemo več o škodljivosti in nevarnostih.«

Gledališki režiser in igralec Rajko Stupar pravi, da prav netransparentnost postopkov in zavajanja krepijo skrbi. »Poleg tega vidimo, da odgovorni ne ravnajo s primerno skrbnostjo. Državni aparat, ki bi moral skrbeti in delati za ljudi, za naravo, za nas, prebivalce, v resnici deluje popolnoma mimo interesov ljudi,« opozarja kulturnik, ki mimogrede poseže po citatih največjih slovenskih pesnikov, da še dodatno poudari svojo misel. Spoštovanje kulture, ljudi in narave so zanj eno.

 

Na dan Zemlje, 22. aprila, se bodo v Petišovcih ponovno zbrali vsi, ki v tem prepoznajo tudi svoj boj. V vse glasnejši zahtevi, da je fosilna goriva treba pustiti pod zemljo, vidijo edino sprejemljivo prihodnost.

 

Več o frakturiranju v rubriki Objektivno, stran 24

 

Mešanica za frakturiranje

 

Geoenergo je pri Geološkem zavodu Slovenije naročil okoljsko oceno glede hidravličnega lomljenja na Murski depresiji, ki pa ni javno prosto dostopna. Vanjo naj bi bili po besedah dr. Miloša Markiča z Geološkega zavoda vključeni tudi opisni varnostni listi kemikalij, ki se jih uporablja v vodni mešanici pri frakturiranju. Ko smo za te liste zaprosili Geoenergo, so nam sporočili, da so vodi dodane drobne granule peska ali keramike, emulgatorji, ki vzdržujejo ustrezno porazdelitev delcev v vodi, snovi za spremembo površinske napetosti, ki vplivajo na omočljivost, sol, ki poveča specifično težo vode in s tem gravitacijsko silo, ter snovi za zaščito opreme. Ti dodatki naj bi skupaj predstavljali 0,49 odstotka vodne mešanice.

 

Frakturiranje v parlamentu

 

Poslanec madžarske skupnosti László Göncz pravi, da je v preteklih letih in tudi letos postavil o frakturiranju v Petišovcih že vsaj štiri poslanska vprašanja. Meni, da bi bilo treba možnost predvidenega črpanja plina temeljito preučiti, predvsem z vidika morebitnih negativnih vplivov na okolje in prebivalstvo v specifičnih prekmurskih okoliščinah. Pri tem poziva k strokovnosti in dodaja, da bi bilo treba uradnim slovenskim strokovnim službam zaupati. Poudarja pa, da bi črpanje plina imelo »velik prispevek h gospodarskemu okrevanju sicer ekonomsko-socialno izredno podhranjene regije«.

Prav gospodarski pomen poudarja tudi poslanec iz lendavske regijeFranci Laj (SMC). Doda, da bi nova vlaganja v industrijo lahko dejansko povečala varnost okolja, saj gre za nove in posodobljene tehnologije. Obljublja, da bo sprožil vprašanje spremembe ureditve koncesnine, saj je ta sedaj prenizka – a priznava, da pogojev sedanje koncesije do leta 2022, ko ta poteče, ne bo mogoče spreminjati.

Franc Trček (ZL), čigar pobuda za plenarno razpravo o frakturiranju je bila v začetku marca zavrnjena, zagotavlja, da bo še naprej uporabljal »vse legalne in legitimne obstoječe parlamentarne in izvenparlamentarne možnosti za preprečitev frakturiranja«. 

Kot pomembno izpostavlja čezmejno povezovanje prebivalcev in širjenje vedenja o frakturiranju v Petišovcih tudi v Avstriji in na Hrvaškem. 

»Ker obstajajo geološke raziskave in vedenje o izkoriščanju geotermalnega potenciala v Murski depresiji in je geotermalna energija med najbolj čistimi, obnovljivimi ter učinkovitimi viri energije, bi predlagal, da se koncesionar namesto frakturiranja usmeri v pridobivanje geotermalne energije, ki bo lahko ponudila tako nova delovna mesta kot tudi cenejšo energetsko samooskrbo regije.«


Aleš

Oddaja Gospodarstvo na TV Slo, 13.3.2015

2015-03-13 23:07

V oddaji je stališče okoljevarstvenih organizacij okoli frackinga, predstavil g.Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma.

 

video 15ˇ


Aleš

Komentarji (2)

Postopek pridobivanja plina v Petišovcih:

2015-03-12 10:25

Velikokrat smo slišali, da je postopek pridobivanja plina v Petišovcih povsem drugačen od tistega v ZDA in da je pravzaprav varen, čist in ekonomičen in da ga neupravičeno imenujemo fracking. S tem izrazom bi se naj imenovalo pridobivanje plina iz skrilavcev,"shall-gas formation", v Petišovcih pa geološka podlaga peščenjakov omogoča razvijanje t.i. "tight-gas" rezervoarjev v globini 3000-3500m. 
Za boljšo predstavo pa je potrebno obelodaniti dejstva, ki jih Geoenergo in Petrol ne razkrijeta.
Izraz "tight-gas" rezervoar se nanaša na plast nizko propustnih kamnin, v katerih je ujet suh naravni plin, ki ga z običajnimi metodami pridobivanja ne moremo ekonomično izkoriščati in ga je zato potrebno stimulirati z več postopki hidravličnega lomljenja oz. frakturiranja na večjem številu horizontalnih vrtin.
Kjer so pred milijoni let uspevale rastline in je v globini nastajala nafta in plin, so okoliški sedimenti večinoma iz peska, ki je bolj okrogel in ko so se ob velikih pritiskih plasti stisnile, je v medprostorih ostal ujet plin. Posledično imamo fin pesek, stisnjen v velike peščene strukture z zelo nizko prepustnostjo- plini in tekočine v njem zelo težko prehajajo skozi ozke prehode, kar pomeni, da je za njihovo izkoriščanje potreben velik začetni pritisk, da se premaga sile trenja med zrnci peska. Istočasno se zaradi fizikalnih lastnosti fraktura v kamnini ne širi dalje, ampak ima tendenco, da se zapre takoj, ko pritisk pade. (Za razliko od skrilavcev t.j. shall-gas reservoar, kjer začetni pritisk <700bar povzroči trajno frakturo, ki se širi radialno okoli vrtine).
Največja razlika tako nastane pri sami dinamimi črpanja plina. V skrilavcih imamo tako zelo veliko takojšnjo količino plina (prvo leto 60%, nato vsako leto bistveno manj), eksploatacija tight-gas rezervoarjev pa omogoča dolgotrajnejše in časovno bolj stabilno pridobivanje plina.
V razširjenem iskanju in obrazložitvi metode frackinga v peščenjakih tako ne najdemo nobene "olajševalne" okoliščine, ki bi pritrjevale lastnikom in njihovim trditvam, da je postopek v Petišovcih tako rekoč "zelena energija", kakor bi radi, da jim verjamemo.
Kljub temu, da nam kažejo razpredelnico, na kateri so razlike v količini vode, kemikalij in fraktur med ZDA in Slovenijo, je nujno treba vedeti, da se frakturiranje v peščenjakih razlikuje le po začetni količini vode in kemikalij, saj je za dolgotrajno obratovanje vrtine le-to nujno še dostikrat stimulirati, pri čemer na koncu koncev pridemo do zelo podobnih številk o porabljeni vodi in vbrizganih kemikalijah, kot pri frackingu v skrilavcih. 
Vsi dejavniki tveganja ostajajo isti, od transporta, dvomljivih skrivnostnih kemikalij, prosto dostopnih zadrževalnih bazenih z povratno vodo, izločanje metana v zemljo in vodo, izločanje ostalih radioaktivnih elementov, nevarnosti okoli slabo/nekvalitetno narejenih in vzdrževanih vrtin. Geološka struktura in velika globina frakturiranja pomeni tudi, da se od celotne količine vode, ki je potrebna za en tak postopek, nazaj na površje dobi le okoli 15% vode s kemikalijami, vse ostalo ostane v zemlji!. Postopek, ki ga v primeru peščenjakov še posebaj radi izvajajo, je "acidoza"; ko v vrtino vbrizgavajo velike količine hidrokloridne kisline, z namenon raztapljanja apnenca in ostalih mehkejših kamnim. S tem se naredi več prostora za lažji pretok plina.

Ambicije po vrtanju in izčrpavanju segajo čez celo Štajersko!! Ko kapital naroči geološke meritve, ki se izkažejo kot obetavne, se začnejo dogajati čudne stvari: 

http://www.energy-pedia.com/news/slovenia/ascent-resources-provides-peti%C5%A1ovci-slovenia-drilling-update-pg-11-preliminary-results

 

 

 


Aleš

Komentarji (5)

Posnetek javnega posveta, 1. in 2. del

2015-03-08 16:09

V prvem delu javnega posveta "Zaustavo fracking v Sloveniji, ki je v petek, 05. marca 2015 potekal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se podrobneje predstavi Civilna iniciativa ustavimo fracking v Petišovcih, sledi debata. 

video, 1.del

V drugem delu pa slikovit opis Uroša Macerla o boju z državnim kolesjem v primeru Lafarge, pa tudi predstavitev aktualne okoljske problematike okoli Cinkarne v Celju s strani Civilne iniciative Celje od 14ˇ

video, 2.del


Aleš

Komentarji (2)

Pismo, prebrano in izročeno ministrici Ireni Majcen na tiskovni konferenci.

2015-02-28 11:52


Aleš

Komentarji (4)

Ustavimo fracking!

2015-02-22 10:04

1. Spletna peticija proti frackingu -http://www.pravapeticija.com/ustavimo_fracking_v_sloveniji

 

2. Facebook stran civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji –https://www.facebook.com/groups/831533590243318/

 

3. Facebook stran Ustavimo fracking v Sloveniji -https://www.facebook.com/groups/ustavimo.fracking

 

4. Spletna stran civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji -http://ustavimofracking.org/

 

5. Celoten posnetek javne tribune v Lendavi – 11. 2. 2015 -https://www.youtube.com/watch?v=sKc4Y3YghJc

 

6. Video povzetek javne tribune - https://www.youtube.com/watch?v=yBnp6xOx6JY

 

7. Študija o frackingu, ki jo je naročil Evropski parlament -http://www.lbst.de/…/EP-ENVI-02_Shale-Gas_PE-464425_FINAL_S…

 

8. Kje vse je fracking prepovedan? - http://keeptapwatersafe.org/global-bans-on-fracking/

 


Aleš

Komentarji (2)

Posnetek Javne tribune Civilne iniciative proti frackingu v Sloveniji.

2015-02-14 11:26

Video: Ustavimo fracking! Lendava, 11.2.2015

Fotogalerija: tukaj!


Aleš

Komentarji (1)

Posnetek Javne tribune proti frackingu.

2015-02-11 21:01

V lendavski Sinagogi je bila 11.2.2015 prva Javna tribuna proti frackingu v Sloveniji oz.Petišovcih.

Debato ste lahko spremljali v živo na www.lendavainfo.com, kako je potekala in kaj so povedali cenjeni sogovorniki pa lahko pogledate v posnetku na tej povezavi.


Aleš

Komentarji (1)

Vabilo na javno tribuno v Lendavi!

2015-02-05 10:07


Aleš

Komentarji (3)

O frackingu na Radiu Študent

2015-01-30 21:12

V rubriki "Kultivator" na RŠ pogovor s pobudnikom iniciative Alešem Černigojem, Gorazdom Marinčkom iz društva za energetsko ekonomiko in ekologijo, geologom Petrom Kraljem, Zdravkom Pravdič Pecom iz društva Prekmuerske pobude Onej in aktivistom Rajkom Stuparjem iz Trimlinov.


Aleš

Komentarji (0)

Prispevek za Planet TV o peticiji proti frackingu.

2015-01-29 10:56

Za Planet TV smo pravkar posneli izjavo o peticiji proti frackingu v Sloveniji! Predvidoma v poročilih danes, 29. ali 30.1.2015!


Aleš

Komentarji (1)

Fracking - smrt za okolje!

2015-01-27 21:14

Kaj vse grozi naši pitni vodi in zemlji ter celotnemu ekosistemu v žitnici Slovenije, v preglednici:


Aleš

Komentarji (1)

Zadeva: zahteva za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja

2015-01-27 10:46

Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova 1b 1000 Ljubljana Št.02/2015 Ljubljana, 26. januar 2015 Zadeva: zahteva za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Spoštovani, Na podlagi Javnega naznanila številka 35407-11/2014-7, ki ga je dne 18.12.2014 izdala Agencija Republike Slovenije za okolje v zvezi z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina, v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazena separacije nafte, katerega vlagatelj je Petrol Geoterm d.o.o., ter na podlagi 64. in 73. člena ZVO-1, v Slovenskem E-forumu zahtevamo vstop v postopek izdaje omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja. V Slovenskem E-forumu, društvu za energetsko ekonomiko in ekologijo, s statusom nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu, smo mnenja, da predlagana rafinerija, namenjena čiščenju plina, ki naj bi ga pridobivali s sporno metodo hidravličnega lomljenja oziroma »frackinga«, predstavlja ogromno okoljsko tveganje za območje, na katerem bi se pridobivanje plina po tej metodi izvajalo. Pri tem opozarjamo na dejstvo, da je zaradi škodljivih vplivov na okolje ta metoda pridobivanja plina v nekaterih državah celo prepovedana. Poleg tega so znani primeri onesnaženj podtalne pitne vode v krajih v Združenih državah Amerike in Kanade, kjer se te metode izvajajo. Zato v Slovenskem E-forumu zahtevamo, da se naši zahtevi za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja ugodi in da se vloga Petrol Geoterm d.o.o. za obratovanje rafinerije zavrne.

Lep pozdrav,

Gorazd Marinček

Predsednik Slovenskega E-foruma 


Aleš

Komentarji (9)

ARSO - okoljevarstveno dovoljenje

2015-01-26 14:49

Ravnokar v procesu izdajanja okoljsko dovoljenje za gradnjo rafinerije zemeljskega plina v Petišovcih. To je tam, kjer po besedah nekega ministra NIKOLI ne bodo dobili okoljskega dovoljenja za fracking črpanje zemeljskega plina.


Aleš

Komentarji (0)

Fracking - smrt za okolje!

2015-01-25 12:06

Ste vedeli, da so v Prekmurju našli nahajališče zemeljskega plina, ki bi zadovoljilo desetletne potrebe Slovenije po njem? -Ker pa je podjetje Ascent Resources, ki bo začelo s črpanjem, v angleški lasti, bo Slovenija kot 'darovalka' zemeljskega plina prejela le 20 % dobička od prodaje plina. In to kljub temu, da so naravne dobrine, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije javno dobro in potemtakem v lasti nas vseh. Slovenci pač nimamo tehnologije, s katero bi lahko odkrili nahajališča zemeljskega plina v globljih plasteh zemlje. Angleži v sodelovanju z Američani pa so v projekt v Prekmurju vložili že toliko lastnih sredstev, da jim sedaj v zameno pripada 80 % od prodaje našega plina.

Da bo mera polna, bodo zemeljski plin črpali s pomočjo kontroverzne tehnologije fracking (preprosto povedano: včrpavanje vode pod visokim pritiskom v tla, s pomočjo katere se iz kamnin izloči zemeljski plin), ki lahko sproži potrese, onesnažuje okolje in ogrozi zaloge pitne vode. In to v Prekmurju, kjer je itak stalna nevarnost suše. Ste vedeli za to? Seveda niste, ko vam pa politiki niso razkrili svojih načrtov. 

V samem postopku frackinga se za eno samo vrtino porabi ogromna količina pitne vode; med 10.000 in 30.000 m3 (10-30 milijonov litrov!). Kemikalije, ki jih dodajo vodi predstavljajo do 2% celotne količine, kar predstavlja okoli 180.000-580.000 litrov kemikalij (fracking cocktail). Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se le okoli 15-80% te tekočine prečisti, velika večina pa ostane pod površjem, kjer postane ekološka bomba z dolgotrajnim sproščanjem strupov v podtalnico in zemljo. 

In katere so te kemikalije? HALLIBURTON, nosilec te tehnologije je šele na poziv sodišča razkril poročila izvedencev in analize teh odpadnih voda. Rezultati so potrdili vse sume okoljevarstvenikov, saj so v vodi našli:

 

2-Butoxyetanol

Etilhexanol

Formaldehid

Borova kislina

Etilenglikol

Metanol

Monoetanolamin

Dazomet

Anhidridna kislina

Izopropanol

Propargil-alkohol

5-kloro-2-metil-4-izotiazotin-3-

 

Visoko povečanje Radija 226-karcinogen, Urana in Radona.

 

Živimo v 'času, ko ne velja več Descartesov rek: 'Mislim, torej sem', ampak 'Kupujem, torej sem.' Živimo v času, ko si multinacionalke na vse načine prizadevajo, da bi si podredile vsa živa bitja na našem planetu, pri čemer se ne ozirajo ne na dobrobit ljudi, še manj živali ... Njihova zadnja briga pa je naravno okolje, ki nas obdaja in od katerega smo soodvisni. Velike korporacije nas v strahu pred Neznanim silijo v izoliranost drug od drugega, ker osamljeni ostajamo ranljivi.

***Če bi se posamezniki s skupnimi cilji med seboj povezali in skupaj nastopili proti 1 odstotku tistih, ki namesto nas upravljajo z našim življenjem, bi morda družbene spremembe, o katerih sanjamo, prišle hitreje. ***


Aleš

Komentarji (8)
Facebook